Prvi mesec arbitražnega sporazuma mimo brez napredka
Slovenija | 09.01.2012, 12:55
Mineva prvi mesec od začetka postopkov, predvidenih v arbitražnem sporazumu za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško. Čeprav bi moralo biti že sestavljeno arbitražno sodišče, pa Evropska komisija ni pripravila še niti seznama potencialnih arbitrov. Državi se tudi nista sporazumeli o podrobnejši opredelitvi spora.
Vsi postopki arbitražnega sporazuma, podpisanega 4. novembra 2009, so začeli teči s podpisom hrvaške pristopne pogodbe z EU, kar se je zgodilo 9. decembra. V roku 15 dni po te, bi državi morali določiti predsednika in dva člana arbitražnega sodišča s seznama priznanih mednarodnih strokovnjakov, ki bi ga morala pripraviti Komisija v Bruslju. A tega seznama ni še niti 31 dni potem, ko so stekli postopki. Komisija naj bi si zamudo lahko privoščila, ker naj bi roki za določitev arbitrov dejansko začeli teči šele s predložitvijo seznama, sama Komisija pa ni zavezana z nobenimi roki.
Do Bruslja so kritični predvsem v Zagrebu. Hrvaški akademik Vladimir Ibler meni, da je Komisija kršila arbitražni sporazum, zunanja ministrica Vesna Pusić pa pravi, da so glede na ravnanje Komisije vsi roki v sporazumu nesmisleni. Odziv Zagreba kaže, daj se mu z rešitvijo zadeve morda nekoliko bolj mudi, kot Ljubljani. Zunanji minister Samuel Žbogar namreč potez Bruslja ne kritizira. "Ali se nam mudi, to je zelo relativno. Seveda bi želeli, da bi se postopek čim prej zaključil. Mislim, da nismo v nobeni naglici. Razumemo, da želi komisar pred predajo seznama imeti srečanje, na katerem bi z obema ministroma preveril določene možnosti glade postopka oblikovanja seznama kot tudi postopek uskladitve treh imen po predaji seznama." Sestanek treh strani bo jutri, ko pa po Žbogarjevem mnenju še ne gre pričakovati seznama, tega bi, kot pravi, državi lahko dobili "enkrat januarja".
Ob tem pa javnosti niti ni znano, ali sta domačo nalogo naredili stranki v sporu. Državi bi namreč do danes morali podrobneje opredeliti predmet spora. Žbogar je v četrtek parlamentarnemu odboru za zunanjo politiko dejal, da ne vidi problemov, če tega tudi ne bosta storili. Precej drugačno mnenje ima direktor Zavoda 25. junij Marjan Podobnik, ki opozarja, da bi morala Slovenija vsaj enostransko opredeliti spor. Če jim že skupaj ne uspe. "Če Slovenija, ne bo predstavila svojega stališča, svoje jasne zahteve, ki bo izhajala iz zgodovinskih in drugih dejstev, tudi iz časov pred osamosvojitvijo, ki so v prid Slovenije, bo sodišče lahko odločalo samo o tem, ali naj potrdi sedanje stanje, ki je posledica hrvaškega dolgoletnega postopnega zavzemanja slovenskega ozemlja in morja, ali pa bo to hrvaško zahtevo po potrditvi sedanjega stanja delno korigiralo."
Ali sta državi v tem mesecu sploh skušali vsaj opredeliti predmet spora, ni znano. V Zagrebu so le namignili, da pogovori so potekali. V Ljubljani pa trdijo, da priprave na arbitražo potekajo s polno paro, a ker gre za zaupno in občutljivo delo, ga ne želijo deliti z javnostjo.
