Šturm presenečen nad potezami predsednika države

Slovenija | 05.01.2012, 10:43

„Sam sem nekoliko presenečen, da predsednik republike ni že prej začel izvrševati svoje pristojnosti, in da ni že podelil te možnosti sestavljanja vlade predvidenemu kandidatu,“ je podelitev mandatarstva s strani predsednika države za Radio Ognjišče komentiral predsednik Zbora za republiko pravnik dr. Lovro Šturm. Prepričan je, da ima najprej možnost za sestavo vlade tisti, ki je bil na volitvah relativni zmagovalec.

Dr. Šturm se ne strinja s tem, da so vse politične stranke v času volilne kampanje v ospredje postavljale zgolj svoje voditelje. „Gotovo sta to storili obe novi listi oz. stranki, ki sta volivce pritegovali celo z imeni ustanoviteljev in voditeljev. Mislim predvsem voditelja Zorana Jankovića in Gregorja Viranta. Zelo je z osebnostjo pritegoval volivce tudi Borut Pahor. Za druge stranke to ne bi mogel trditi. Za SDS bi rekel samo to, da je stranka, ki se je uveljavljala kot taka, da pa so nasprotno mediji potiskali v ospredje njenega predsednika in to predvsem v negativnem smislu. S tem, da so pozabili na to, kako mnogi pripadniki drugih strank ne želijo njega priznati kot voditeljev ene od strank. Drugače pa SDS ni tista, ki bi v ospredje postavljala svojega voditelja. Enako je mogoče reči za NSi, pravzaprav tudi za SLS ne, čeprav se je Radovan Žerjav profiliral kot uspešen predsednik te stranke,“ je povedal dr. Šturm.

Kritično se je odzval na to, da predsednik države mesec dni po volitvah še ni predlagal mandatarja. „To je gotovo zelo velik problem. Sam sem nekoliko presenečen, da predsednik republike ni že prej začel izvrševati svoje pristojnosti, in da ni že podelil te možnosti sestavljanja vlade predvidenemu kandidatu. Vse doslej so bili to predstavniki oz. nosilci tistih list oz. njihovi predsedniki, ki so dobili največ glasov volivcev, se pravi gre za relativne zmagovalce. Zdi se mi prav, da ta praksa velja tudi v bodoče, zato je v tej luči nekoliko nenavadno zvenela predsednikova izjava, da bo temeljito premislil, komu bo dal možnost kot potencialnemu mandatarju sestaviti novo vlado. Nenavadno je tudi to, da tega še ni storil,“ je dejal dr. Šturm.

V sredo pa je potekal tudi sestanek desnosredinskih strank. Predstavniki Liste Virant, SLS in NSi so izmenjali poglede na glavne točke koalicijske pogodbe, ki jim jo je konec decembra posredoval predsednik SDS Janez Janša. Predsednica NSi Ljudmila Novak je v izjavi po sestanku ugotovila, da možnosti oz. izhodišča za prihodnje sodelovanje so. Predsednik SLS Radovan Žerjav je na vprašanje, ali so v SLS bližje odločitvi, da gredo v Janševo koalicijo ali v opozicijo, odgovoril, da je odprtih še preveč spremenljivk, da bi lahko že sedaj odgovoril na to vprašanje. Podpredsednik Liste Virant Janez Šušteršič pa je povedal, da bodo v stranki naredili vse za to, da se bodo lahko čim prej odločili, v katero koalicijo iti. „Taki sestanki so seveda vedno dobrodošli. Njihov namen je uskladiti in zbližati stališča. To so faze, ki potekajo v procesu iskanja možnega mandatarja,“ je današnji sestanek komentiral dr. Šturm. Prepričan je, da „koalicija 52-tih“, ki je izvolila predsednika državnega zbora in tudi oba podpredsednika, še ne ponuja neke nove koalicije. „To je bila rešitev, ki se je takrat pokazala, ki jo je bilo treba sprejeti v trenutku. Do tega je tudi prišlo in to je na nek način dobro znamenje, da vendarle znamo v Sloveniji poiskati izhod, vendar žal šele v skrajni sili.“

Če ob osamosvajanju nismo imeli vlade narodne enotnosti, potem ni pravega razloga za oblikovanje take vlade danes

Dr. Šturm je komentiral tudi propadlo idejo Liste Virant, SLS in DeSUS o vladi narodne enotnosti. Dejal je, da se tehnična vlada ali vlada narodne enotnosti vzpostavi v drugačnih razmerah kot so danes v Sloveniji. „Do tega lahko pride bodisi tik pred razpisom nekih volitev, recimo pol leta ali tri četrt leta do razpisa rednih volitev, ko bi morali kljub temu imeti vlado, da lahko deluje, ali pa, ko bi Slovenija stala pred res izjemno velikimi izzivi. Vendar, če celo ob osamosvajanju nismo imeli vlade narodne enotnosti, potem ni videti pravega razloga za oblikovanje take vlade.“

Idealno bi bilo, glede na težke razmere, v katerih se bo gotovo Slovenija znašla v letošnjem letu, ko bi se približali tudi ustavni večini

V nadaljevanju je dr. Šturm dejal, da ni nujno, da bi koalicija, ki bi nastala imela prepričljivo večino v državnem zboru, vendar je ta zaželena. Z malo večino ni mogoče voditi državne politike, kajti treba si je zagotoviti ustrezno večino v Državnem zboru za sprejemanje zakonskih odločitev, meni dr. Šturm. „Vedno pa kakšen poslanec manjka, tako da se ni mogoče opreti na neko aritmetično večino, recimo 46 ali 57 glasov, ampak je treba zagotoviti v Državnem zboru neko večino, ki gre vsaj do 50 glasov, po možnosti še več. Idealno bi bilo, glede na težke razmere, v katerih se bo gotovo Slovenija znašla v letošnjem letu, ko bi se približali tudi ustavni večini in bi lahko nekatere ključne odločitve, recimo o spremembi ustave, o potrebnem zmanjšanju zadolževanja, to je tudi pričakovaje Evropske unije, lahko sprejeli z večino 60 glasov, to je ustavna večina.“

Neke možnosti za desnosredinsko vlado so

V oddaji so sodelovali tudi poslušalci. Eno od njih je zanimalo ali je mogoče v danih trenutkih oblikovati desnosredinsko vlado. Dr. Šturm je dejal, da je to sicer želja mnogih volivcev ali pa bo do tega prišlo pa „je ta trenutek zelo težko napovedati. Neke možnosti so, vendar dokončen odgovor na to ni mogoče dati. Sam menim, da je prav, da najprej poskusi koalicijo sestaviti relativni zmagovalec volitev, to je Zoran Janković. Doslej je bilo vedno tako. Naj prevzame s tem tudi vso odgovornost, tudi za vse svoje predvolilne in povolilne obljube. Če pa seveda tega ne bo mogel storiti, bo pa treba iskati tudi kakšne druge možnosti, med njimi je pa gotovo tudi ta, o kateri ste govorili. To je neka desnosredinska vlada.“

Odločitev Ustavnega sodišča o Titovi cesti me ni presenetila

Dr. Šturm je glede odločitve Ustavnega sodišča v primeru imenovanja ulice po diktatorju Josipu Brozu Titu dejal, da drugačne odločitve sploh ni pričakoval in tudi ni bila mogoča. „Ta odločitev je vendarle zelo pomembna, v tej svoji odločitvi se je Ustavno sodišče oprlo na opredelitev človekovega dostojanstva. Človekovo dostojanstvo je pojem, ki je zelo blizu tudi krščanskemu nauku, navsezadnje krščanstvo temelji na človekovem dostojanstvu, in je tudi pojem, ki je utemeljen v vseh modernih ustavnih dokumentih, tudi v vseh ustavnih dokumentih Evropske unije. Nenazadnje so bili tudi glavni snovalci in očetje Evropske unije ljudje, ki so pripadali, povojnemu krščanskemu demokratskemu bloku v Evropi in ki so si iskreno prizadevali za mir in sožitje med takrat razklanimi narodi in državami v Evropi in so to utemeljevali tudi na človekovem dostojanstvu. Zato je človekovo dostojanstvo postavljeno na prvo mesto, v mnogih dokumentih Evropske unije in v drugih mednarodnih deklaracijah, ki govorijo o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. Ustavno sodišče je človekovo dostojanstvo umestilo v prvi člen ustave in ga tesno povezalo s samim pojmom demokracije in svobodne demokratične družbe. Potem je pa delalo razlikovanje med svobodno demokratično družbo in nekdanjim totalitarnim sistemom, v katerem smo tudi v Sloveniji živeli po letu 1945, to pa je bilo obdobje titoizma. Za to obdobje je značilno, da ga je obvladoval samodržec Josip Broz in da ni priznaval temeljnih svoboščin. To je obdobje, v katerem temeljne svoboščine niso bile priznane. Zato je ustavno sodišče potem, ko je opredelilo neke glavne značilnosti nekdanjega totalitarnega režima, pri čemer se je opiralo tudi na svoje številne prejšnje sodbe, in se obnovilo in ponovno potrdilo, prišlo do zaključka, da je nezdružljivo s človekovim dostojanstvom in s spoštovanjem ustavne demokracije, da bi dandanes nek državni organ ali občinski organ katerokoli obeležje poimenoval po znakih in po simbolih nekdanjega totalitarnega režima.“

Nekateri primeri, zlasti primer Patria, mečejo zelo čudno luč na pravosodni sistem

„Celoten pravosodni sistem, kamor vključujem tudi organe preiskave, se pravi policijo, organe pregona, to je tožilstvo, in tudi sodišča, bo moral prestati preizkus svoje pristranskosti. Bojim se, da doslej tega preizkusa ni dobro prestal, nekateri primeri, zlasti primer Patria, mečejo zelo čudno luč na to vejo, na ta sistem, zlasti s tega zornega kota, se pravi glede na uporabo dvojnih meril. In tu je gotovo potrebno še zelo veliko potrpežljivega dela, da dosežemo neke standarde, ki upravičujejo zaupanje v pravno državo,“ je ugibanja o pristranskost slovenskega pravosodnega sistema povedal dr. Šturm. Na vprašanje o zloglasnih imenovanjih denimo tožilke Branke Zobec Hrastar, Zvonka Fišerja za generalnega državnega tožilca in tudi Branka Masleše za predsednika Vrhovnega sodišča pa je dejal. „Pri vseh takih odločitvah se je treba vprašati ali takšna imenovanja pripomorejo k dvigu zaupanja v institucijo, ki jo predstavlja nekdo, ki je na ta položaj imenovan in ali prispevamo k dviganju zaupanja v nepristranskost take institucije. Če se to ne zgodi, potem je treba biti seveda pri tem zelo zadržan.“