Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Jakob ČukJakob Čuk
Alen SalihovićAlen Salihović
Janez Janša SDS (foto: Ana Ovsenik)
Janez Janša SDS

Kandidat za mandatarja Janez Janša za Radio Ognjišče o aktualnih zadevah

Slovenija | 25.01.2012, 18:47

„Koalicijska pogodba, ki je bila danes podpisana je najresnejši dokument, ki ga je katerakoli koalicija do zdaj zapisala,“ je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal predsednik SDS in kandidat za mandatarja Janez Janša. Kljub zavedanju, da delo za novo vlado ne bo lahko, meni, da so pripravili takšno koalicijsko pogodbo, ki bo dobra osnova za reševanje finančne in gospodarske krize.

Sklicati konferenco o tem, da poveš, da ne boš predlagal nikogar, je že samo po sebi mimo

V pogovoru se nismo mogli izogniti novinarski konferenci predsednika države. Danilo Türk namreč v drugem krogu za mandatarja ni predlagal nikogar, ob tem pa je dejal, da Janša nima polne legitimnosti, saj ga bremeni pravnomočni obtožni predlog v kazenskem postopku. Janša v pogovoru za naš radio ni želel polemizirati s predsednikom države. „Mislim, da je bila njegova tiskovna konferenca danes nepotrebna. Sklicati konferenco o tem, da poveš, da ne boš predlagal nikogar, je že samo po sebi mimo. Izkoristiti jo za napad na vlado, ki je še sploh ni, pa tudi ni državotvorno.“ Kljub temu prvak SDS pričakuje, da bodo „strici iz ozadja“ z različnimi pritiski dejavni še naprej. „Tako se je vladalo 70 let. Nekateri ljudje iz tega časa so še vedno isti v politiki. Tega seveda ne bo konec. Tudi napadi v zadnjih dneh na vlado in koalicijo, ki je sploh še ni bilo, to nakazujejo. Me pa veseli, da ta koalicija, ki je danes nastala, ne jemlje tega kot nekaj tragičnega, ampak bolj kot neko folkloro, ki se dogaja v Sloveniji. Takšne stvari bo potrebno zdržati. Menim, da če bo zdržala zaveza, ki je bila danes podpisana, to ne bi smelo odločilno vplivati na delo vlade,“ je povedal Janša, ki ga na presenečajo poteze posameznikov, ki so v minulih dneh želeli storiti vse, da ne bi postal predsednik vlade. To je imenoval „šlager“ tranzicijske levice in dodal, da so se tovrstne zadeve dogajale že leta 1990 in mnogokrat kasneje. „Za tem je neka agresivna manjšina, nestrpna, sovražna, ki uporablja sovražni govor. Pri tem uporablja dvojna merila, ko odloča, kaj je prav in kaj narobe, večino ljudi pa razglaša za nenormalne. To zastruplja Slovenijo in to omogoča, da nekaj tednov pred volitvami nastane neka stranka in zmaga na volitvah. Iz ozadja se da ob neki močni medijski mašineriji vplivati na javno mnenje, ne da pa se reševati konkretnih problemov.“

Koalicijska pogodba, ki je bila danes podpisana je najresnejši dokument, ki ga je katerakoli koalicija do zdaj zapisala

Kandidat za mandatarja Janša je ocenil, da pogajanja z NSi, SLS, DeSUS in Listo Virant niso bila enostavna, „niso pa bila sestavljena iz nekega neracionalnega pogojevanja. Tudi stranke, ki imajo zelo specifične interese, so njihovi predsedniki odkrito povedali, kako misli njihova baza. Potem smo iskali rešitve skupnega imenovalca pri teh predlogih in v veliki meri smo to našli. Smo se pa tudi dogovorili o nekaterih stvareh, o katerih se ne strinjamo in to nismo zapisali v pogodbo, tega je bilo relativno malo. Ta koalicijska pogodba, ki je bila danes podpisana, je najresnejši dokument, ki ga je katerakoli koalicija do zdaj zapisala."

Če bo jutri ta tekst podpisan, potem lahko govorimo o 52 glasovih v soboto

Janša je v nadaljevanju povedal, da so se v minulih dneh s koalicijskimi partnerji pogovarjali tudi s poslancema narodne skupnosti Laszlom Gönczem in Robertom Battellijem. Dejal je, da naj bi podpis o vsebini dogovora z njima podpisali jutri. „Z njima smo se ob podpisu koalicijske pogodbe pogovarjali in sestankovali sproti. To besedilo bo podpisano jutri,“ je povedal Janša. V pogodbo so tako že vnesli predloge obeh poslancev manjšin. „Poudarili smo, da spoštujemo njuno držo, da nočeta biti jeziček na tehtnici. Želimo pa z njima sodelovati tako, kot smo sodelovali že v mandatu 2004-2008, ko smo ustvarili tudi neko medsebojno zaupanje. Če bo jutri ta tekst podpisan, potem lahko govorimo o 52 glasovih v soboto.“

Čas brezglavega zadolževanja je minil

Med prioritetnimi ukrepi, ki jih bo nova vlada, če bo dobila mandat, sprejela najprej, je Janša posebej podčrtal stabilizacijo javnih financ. „Samo po sebi je umevno, da je potrebno zaustaviti drsenje javnih financ v katastrofo. Prva stvar, ki jo Slovenija potrebuje, je finančni okvir za letošnje leto, torej rebalans proračuna. Sprejeti je potrebno tudi nekatere zaveze, ki bodo dolgoročno ustvarile neko ustavno podlago, da se bomo vsi zavedali, da lahko porabimo le toliko, kolikor ustvarimo in da je čas brezglavega zadolževanja minil.“

Samo z varčevanjem Slovenija ne more iz krize

Prvak SDS se strinja z napovedjo ekonomistov, da je pred nami težko leto. Opozoril je na mednarodni denarni sklad, ki je bistveno znižal napoved gospodarske rasti za celotno svetovno gospodarstvo. „Takšne napovedi ne pomnim. Tudi evropska komisija je znižala napovedi za evro območje. Nekatere napovedi govorijo o občutni recesiji. To bo vplivalo tudi na Slovenijo. To bo še dodatna negativna okoliščina za nas. Zaenkrat 800 milijonov prihrankov niso formalni predlogi. Bolj o tem, da se pogovarjamo o številkah potrebnega prihranka, je pomembno, da se pogovarjamo o tem, koliko lahko ustvarimo. Nujno je treba ustvarjati manevrski prostor za gospodarstvo, da bo to delovalo. Samo z varčevanjem Slovenija ne more iz krize. Treba je tudi ustvarjati. Že leta 2006 smo prišli skozi z 8 milijardami, ki smo jih ustvarili, zato bi tudi zdaj morali priti skozi. Odločilnih bo prvih 18 mesecev. Najtežji čas po osamosvojitvi pa bo sedaj osem mesecev, da krizo prebrodimo,“ je poudaril Janša. Komentiral je tudi zadnje rekordno povišanje naftnih derivatov. „Primanjkljaj je velik in trošarine so pomemben vir državnega proračuna. Potrebno je pri gorivih voditi takšno politiko, ki bi bolj kot tranzit omejila domače porabnike. Ta zadnja podražitev ni vezana na trošarine, je posledica gibanja cen na naftnih trgih. Naš načrt je, da s trošarinsko politiko držimo cene primerljive sosednim državam. Je pa dejstvo, da nobena vlada ne more vplivati na ceno surove nafte.“ Janša ocenjuje, da če bi bili pri nas naftni derivati nekoliko cenejši kot pri sosedih, bi lahko v blagajno priteklo še več denarja, predvsem s strani avtoprevoznikov.

Opravljena bo revizija potrebnosti raznih uradov in agencij

Veliko prahu so v zadnjem času dvignile tudi posamezne agencije, teh je bilo po besedah Janše samo v mandatu vlade, ki jo je vodil Borut Pahor, na novo ustanovljenih vsaj 35. „Mogoče sta ena ali dve upravičeni, vse ostalo je napihovanje. V pogodbo smo zapisali, da bomo to drastično zmanjšali. Od 17 ministrstev jih bo 11. To ni zdaj samo znižanje števila ministrstev, gre tudi za funkcionalno združevanje. Narejena bo tudi revizija potrebnosti raznih uradov in agencij. Na ta način računamo, da bomo prihranili pri masi plač in funkcionalnih stroških. V državni upravi namreč dela veliko ljudi, ki so že izpolnili pogoje za upokojitev. Tukaj so rezerve,“ je povedal.

Janša o ministricah in ministrih: Formalni predlog bo začel nastajati šele po soboti

Na vprašanje o tem, kdo naj bi bili novi ministri, je Janša dejal, da so sicer nekateri neformalni pogovori o tem že bili, a pravi čas za pogovor bo po sobotni seji državnega zbora. „Nekaj neformalnih vedno je že bilo ob tem, ko se je usklajevala koalicijska pogodba, vendar bo formalni predlog začel nastajati šele po soboti.“ Kot je pojasnil, bo namreč šele sobotna potrditev mandatarja omogočila oblikovanje predloga liste ministric in ministrov. Janša je prepričan, da s kakovostnimi kandidati ne bo problem. „Pri nekaterih potencialnih kandidatih vidim, da imajo dileme, ker se pač zavedajo teže tega izziva, zato je potrebno imeti več želez v ognju. Bo pa na večini ministrstev oziroma mest v vladi tudi večja teža in odgovornost, ker se združujejo posamezni resorji, verjetno prvič v zgodovini slovenske države. Če bo ta zakon o vladi potrjen, bomo dobili vlado, ki bo operativna.“

Slovenija, Politika
Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic) Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic)

Bruseljski odmevi na brezno pod Macesnovo gorico

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v ...

Mihaela Terkov (photo: Maja Morela) Mihaela Terkov (photo: Maja Morela)

In kako diši ljubezen ...

S tokratno gostjo, profesorico biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani, Mihaelo Terkov smo se pogovarjali o pomenu sočutja do starejših. Kot prostovoljka pri Hospicu se je odločila ...

Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay) Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay)

Kriza učiteljstva kaže krizo smisla

Evropa ne ve, bi šla naprej - v tem kar si je zgradila v zadnjih štirih tisoč letih, ali bi se vsula same vase, proti vsemu - od evtanazije do uničevanja družine, je izrekel prof. dr. Jože Ramovš, ...