35 let SSO-ja
| 17.12.2011, 08:03 Matjaž Merljak
Pred 35 leti, 16. decembra 1976, je v Katoliškem domu v Gorici nastal Svet slovenskih organizacij. Ustanovno sejo je vodil msgr. dr. Kazimir Humar, za zapisnik pa je skrbel Aleksander Mužina.
Kot je dne 23. decembra 1976 poročal Katoliški glas, je prvotna zamisel nastala na srečanju Slovenske prosvete in Zveze slovenske katoliške prosvete, kjer je bila obravnavana potreba po skupni povezanosti dela in pobud ter skupnem predstavništvu. Bil je to čas, ko se je uveljavljala politično-upravna avtonomija Dežele FJk.
Ustanovne članice so bile pevski zbor Planinka iz Ukev; Slovenska prosveta, zadruga Slovenski dom, Vincencijeva konferenca, Slokad, Slovenski delovni ljudje, Zveza cerkvenih pevskih zborov, Glasbena šola in Dom Jakoba Ukmarja za Tržaško; Zveza slovenske katoliške prosvete, ŠZ Olympia, Krožek Anton Gregorčič, Katoliški dom, Katoliško tiskovno društvo in Združenje cerkvenih pevskih zborov za Goriško. V nadaljnjih mesecih in letih so se Svetu slovenskih organizacij pridružile še druge slovenske organizacije in društva iz vseh treh pokrajin dežele FJk, kjer živi slovenska narodna skupnost.
Na ustanovni seji so odobrili pravila in izvolili prvi odbor. Za predsednika je bil izvoljen Damjan Paulin. Marij Maver, Kazimir Humar in Neža Tributsch so postali pokrajinski predsedniki. Tajniško vlogo je prevzeli Sergij Pahor. Prvo zasedanje odbora SSO je bilo 19. decembra 1976, kjer je bila izdana resolucija o Osimskem sporazumu.
V petek, 25. novembra 2011 je Svet slovenskih organizacij imel svoj redni Občni zbor, ki je bil obenem tudi volilne narave. Za deželnega predsednika je bil potrjen dr. Drago Štoka. Trije pokrajinski predsedniki pa so Igor Švab za Tržaško, Walter Bandelj za Goriško in Giorgio Banchig za Videmsko.
V tej priliki je Svet slovenskih organizacij izdal tudi priložnostno brošuro, v kateri so zaobjeti zgodovina in poslanstvo krovne organizacije. Slednje je vedno odražalo temeljne vrednote, na katerih je bil Svet slovenskih organizacij ustanovljen: slovenstvo, krščanstvo in demokracija. Še posebno važno je bilo obdobje, kjer so se zgodile osamosvojitev Slovenije in njen vstop v Evropsko Unijo, v evroobmočje in Schengenski prostor. V tem času se je Svet slovenskih organizacij okrepil in razvil. Odločilni trenutek je bil osamosvojitev Slovenije, ko je končno postal enakovreden partner slovenske države.
