Leto 2011: Na sodišču so odmevali primeri Patria, Balkanski bojevnik in Čista lopata

Slovenija | 30.12.2011, 15:11

Leto 2011 so na področju pravne države zaznamovali številni sodni procesi, najodmevnejši med njimi pa so bili tisti, povezani z aferama Patria in Čista lopata. Sodna statistika kaže, da se sodni zaostanki zmanjšujejo, prav tako povprečni časi reševanja zadev. Sprejetih je bilo tudi več sprememb zakonodaje, predvsem kazenske.

Slovenska sodišča so v prvih devetih mesecih letošnjega leta prejela za 2,1 odstotka manj zadev, kot v prvih devetih mesecih leta 2010, a so hkrati tudi rešila manj zadev. Tako je bilo v prvih devetih mesecih rešenih za 5,6 odstotka manj zadev kot v primerljivem obdobju lani, kažejo podatki Vrhovnega sodišča RS. Dogodke so zbrali sodelavci Slovenske tiskovne agencije STA.

ZADEVE SE NA SODIŠČIH REŠUJEJO HITREJE

So se pa v primerjavi z letom 2010 na okrožnih in okrajnih sodiščih skrajšali povprečni pričakovani časi za rešitev zadev, in sicer na okrožnih sodiščih s 14 na 13,7 meseca, na okrajnih sodiščih pa z 9,4 na 8,7 meseca. Pri okrožnih sodiščih so še posebej izboljšali povprečen čas reševanja gospodarskih zadev, ki se je z 18,5 skrajšal na 16,4 meseca, pri okrajnih sodiščih pa čas reševanja prekrškovnih zadev, ki se je z 8,3 skrajšal na 6,5 meseca.

Posledično se zmanjšujejo tudi sodni zaostanki. Tako so imeli po podatkih vrhovnega sodišča na slovenskih sodiščih 30. septembra 2010 273.370 zadev, ki se štejejo kot sodni zaostanek, leto pozneje pa 254.137 zadev, kar je sedem odstotkov manj. "Iz vsega lahko sklepamo, da sodišča predvsem pospešeno rešujejo starejše zadeve, kar posledično tudi krajša povprečne pričakovane čase novih zadev," ob tem za STA ugotavljajo na vrhovnem sodišču.

Pomemben dejavnik, ki kaže na stopnjo pravne države v posamezni državi, je tudi razširjenost korupcije in uspešnost sodstva pri njenem pregonu. Podatki Transparency International (TI) kažejo, da je Slovenija na indeksu zaznave korupcije v letu dni padla za osem mest, in sicer s 27. mesta na 35. mesto. A predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič tega ne pripisuje temu, da bi se korupcija v državi dejansko povečala. Padec je predvsem posledica spremenjene metodologije, pravi. Slednje pa v svojem poročilu navaja tudi TI.

PROCESI, POVEZANI Z AFERO PATRIA, DOBIVAJO EPILOG

V letu 2011 so sodni epilog začele dobivati zadeve, povezane z afero Patria. Tako je Okrajno sodišče v Ljubljani aprila na prvi stopnji odločilo, da nekdanji obrambni minister Karl Erjavec in nekdanji načelnik Generalštaba Slovenske vojske Albin Gutman nista kriva nevestnega dela v službi, kar jima je zaradi nakupa patrij očitalo državno tožilstvo.

Epilog na prvi stopnji je dobila tudi tožba Janeza Janše zoper finsko televizijo YLE in njenega novinarja Magnusa Berglunda. Slednji je v oddaji Resnica o Patrii Janši očital, da ga je Patria podkupila. Ljubljansko okrožno sodišče je odločilo, da morata televizija in novinar Janši plačati 15.000 evrov odškodnine. Berglund mora tudi umakniti izjavo, da je "oseba, ki je v Patriinih dokumentih označena z 'J', Janša" in da ga je Patria podkupila.

Janša je zaradi izjav v omenjeni oddaji tožil tudi nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije Bojana Potočnika in direktorja Sistemske tehnike Milana Švajgerja. S tožbo zoper slednjega Janša ni uspel, Potočnik pa mu bo moral plačati 6000 evrov odškodnine in umakniti sporne izjave. Sodba še ni pravnomočna.

Na prvi stopnji se je v letu 2011 končala tudi tožba SDS zoper časnik Delo. Ljubljansko okrožno sodišče je julija odločilo, da se mora Delo, zaradi navedb, da je denar iz Patrie končal v SDS, stranki opravičiti in ji plačati 10.000 evrov odškodnine. Tudi ta sodba še ni pravnomočna.

Septembra se je v sodne dvorane preselilo še sojenje Janezu Janši, Jožetu Zagožnu, Tonetu Krkoviču, Ivanu Črnkoviču in Walterju Wolfu, ki jim tožilstvo očita dajanje in sprejemanje daril v aferi Patria. Po nekaj zapletih s prevodom nekaterih listin in zahtevo za izločitev večjega dela dokazov, ki jo je vrhovno sodišče zavrnilo, je bil obtožni predlog pred kratkim prebran, glavna obravnava pa se je nadaljevala z zagovori obtoženih.

PRED SODNIKI TUDI POMEMBNI GOSPODARSTVENIKI IN DOMNEVNI PREPRODAJALCI MAMIL

Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je nadaljevalo sojenje v zadevi Čista lopata, v katerem osmerici obtoženih sodijo zaradi domnevnega dogovarjanja pri oddaji ponudb pri javnem razpisu za izgradnjo letališkega stolpa na Letališču Jožeta Pučnika. V ospredju sojenja, ki poteka že več kot leto dni, je bilo pogosto zdravstveno stanje obtoženega Ivana Zidarja, ki se zaradi bolečin ni udeleževal obravnav, ter zahteva zagovornikov po izločitvi dokazov. Trdijo namreč, da se je preiskava, ki je vodila v razkritje afere, začela nezakonito, ter da bi zato morali izločiti večino dokaznega gradiva.

Oktobra se je z oprostilnimi sodbami končala ena največjih posojilnih afer v Sloveniji, afera Satex. Na mariborskem okrožnem sodišču so oprostilne sodbe izrekli Borutu Rataju, Tomislavu Ajdiču in Mladenu Kerinu izreklo, medtem ko so četrtoobtoženega Štefana Poštraka zaradi zdravstvenih težav izločili iz postopka. Tožilstvo je napovedalo pritožbo.

Maja se je na ljubljanskem okrožnem sodišču začelo eno največjih sojenj zaradi obtožb o preprodaji mamil v zgodovini Slovenije. Na zatožno klop je sedlo 17 obtoženih, med njimi tudi domnevni vodja slovenskega dela mednarodnega narkokartela Dragan Tošić. Obramba je že na začetku sojenja zahtevala izločitev dokazov, očitajo jim nezakonitost. Sodišče ima čas, da o tem odloči do konca obravnave, ki pa verjetno še ne bo kmalu.

PRVA ZAPORNA KAZEN ZARADI MUČENJA ŽIVALI, LETO ZAPORA TUDI ZA VELEPOSLANICO

Zaradi kaznivega dejanja nadaljevane pomoči pri zlorabi uradnega položaja je bil na pet let zapora decembra obsojen Boštjan Šoba, soobtoženi v primeru Šuštar. Prav tako decembra je bila na eno leto zapora obsojena nekdanja slovenska veleposlanica v BiH Nataša Vodušek, ker je povzročila prometno nesrečo iz malomarnosti. Sodbi še nista pravnomočni.

Avgusta je bila izrečena sploh prva zaporna kazen zaradi mučenja živali, čeprav še ni pravnomočna. Na enomesečno zaporno kazen je bil na koprskem sodišču obsojen Šteljo Jurinčič.

Obilo pozornosti javnosti je bil v letu 2011 deležen primer Klare Kaker oziroma koroške deklice, kot so jo poimenovali mediji, ki jo je sodišče lani dodelilo materi. A se to ni zgodilo, saj je oče deklico skril, zaradi česar je od junija v priporu. Na zadnji obravnavi v sojenju očetu 7. decembra je sodišče zaslišalo nekaj prič, medtem pa nihče ne ve, kje je deklica.

OŠKODOVANJE JAVNIH SREDSTEV PO NOVEM KAZNIVO DEJANJE

Leto 2011 je prineslo tudi prenovo na področju kazenske zakonodaje. Državni zbor je jeseni sprejel novelo kazenskega zakonika, novelo zakona o kazenskem postopku in zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Novela kazenskega zakonika prinaša ureditev obveznega psihiatričnega zdravljenja za manj prištevne in neprištevne storilce kaznivih dejanj. Novela preureja tudi kazniva dejanja s področja okolja, spolne nedotakljivosti in gospodarstva. Kot novo kaznivo dejanje je denimo določeno oškodovanje javnih sredstev.

Novela zakona o kazenskem postopku naj bi omogočila hitrejši tek kazenskih postopkov, predvsem s predobravnalnim narokom in možnostjo dogovora tožilstva z obtoženim o priznanju krivde. Obtoženec se bo lahko na predobravnalnem naroku izjasnil, ali krivdo prizna ali ne. Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora pa organom pregona ob sumu nezakonito pridobljenega premoženja omogoča finančno preiskavo za pet let nazaj. Finančna preiskava, ki jo odredi tožilec, se lahko po zakonu začne pri sumu pridobitve nezakonitega premoženja, ki presega 50.000 evrov.