Nadškof Anton Stres
Nadškof Stres: Odločitev ustavnega sodišča pomeni, da naše prizadevanje ni bilo v nasprotju z ustavo
Slovenija
Ljubljanski nadškof Anton Stres pozdravlja odločitev ustavnega sodišča, ki dovoljuje referendum o družinskem zakoniku. Odločitev ustavnega sodišča, da referendum o družinskem zakoniku ne bo povzročil protiustavnih posledic, so pozdravili tudi v Komisiji Pravičnost in mir.
Po besedah nadškofa Stresa odločitev ustavnega sodišča pomeni, da njihovo prizadevanje ni bilo v nasprotju z našo ustavo in s temeljnimi človekovimi pravicami, prav tako pa tudi ne v nasprotju s temeljnim načelom nediskriminacije.
Kot je nadškof Stres dejal ob robu novinarske konference o predstavitvi poslanice papeža Benedikta XVI. ob svetovnem dnevu miru, sklepa ustavnega sodišča še ni prebral, saj gre za čisto svežo novico. Odločitev sodišča pozdravlja, več pa v tem trenutku, kot pravi, še ne more komentirati.
Sicer je nadškof Stres že junija letos dejal, da je "družina, zgrajena na zakonski zvezi med možem in ženo, temeljna osebna in družbena vrednota, brez katere ni prihodnosti ne za narod, ne za državo, ne za Cerkev in zato si zasluži vso našo podporo in obrambo. Katoliška Cerkev v Sloveniji podpira družino in si prizadeva, da bi ji bila s svojo zakonodajo ustrezno naklonjena tudi država. Podpiram cilje in prizadevanja Civilne iniciative za družino in pravice otrok in vas vse, ki ste se danes zbrali pred Državnim zborom Republike Slovenije, da mirno in dostojanstveno izrazite svojo upravičeno zahtevo po varstvu družine. Naj ta današnji klic slišijo in upoštevajo tisti, ki nam pišejo zakone. V Katoliški Cerkvi si bomo skupaj z vami še naprej prizadevali za iste družinske vrednote v naši družbi in bomo za naše tovrstno delovanje prosili Božjega blagoslova."
Odziv Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci
V Komisiji Pravičnost in mir pozdravljajo odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije, v kateri ugotavlja, da morebitni referendum o Družinskem zakoniku ne bo povzročil protiustavnih posledic.
"V Komisiji že od samega začetka oblikovanja nove družinske zakonodaje opozarjamo, da predlagana redefinicija družine ter relativizacija materinstva in očetovstva ne sodita v zakonik. Prav tako smo mnenja, da je potrebno o tako pomembni vrednoti, kot je družina, najti čim širše strokovno in družbeno soglasje, ki ga politika do danes še ni zagotovila. V Komisiji zato podpiramo vse tiste civilnodružbene organizacije, ki zbirajo podpise za razpis referenduma o Družinskem zakoniku. Po našem prepričanju je v danih razmerah referendum kot najvišja oblika neposrednega demokratičnega odločanja najboljši način, da se vsem državljanom omogoči izvrševanje pravice do soodločanja o tem, kako naj bo vrednota družine urejena v naši zakonodaji," so zapisali v izjavi za javnost.
Kaj je odločilo ustavno sodišče?
Ustavno sodišče je namreč odločilo, da se zahteva državnega zbora, naj ustavno sodišče odloči, da bi z odložitvijo uveljavitve ali zaradi zavrnitve družinskega zakonika na referendumu nastale protiustavne posledice, zavrne.
V svoji obrazložitvi so poudarili, da je treba pristojnost ustavnega sodišča po zakonu o referendumu in ljudski iniciativi razumeti tako, da lahko ustavno sodišče nastanek protiustavnih posledic morebitne zavrnitve zakona na referendumu ugotovi, če navedbe DZ izkažejo "očitno protiustavnost, katere takojšnja odprava je nujna zaradi tako pomembnih ustavnopravnih vrednot, da jim je treba dati prednost pred ustavno pravico, da o zakonu odločajo volivci na referendumu".
Na ustavnem sodišču navajajo, da bi državni zbor v primeru zavrnitve družinskega zakonika na referendumu lahko ponovno odločal o enakem ali spremenjenem zakoniku po preteku enega leta od razglasitve rezultata, že v obdobju tega leta pa opravil uskladitve z odločbo ustavnega sodišča iz leta 2006 in tudi tiste uskladitve z ustavo, za katere meni, da so na tem področju potrebne zaradi varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Sodniki so odločbo sprejeli s petimi glasovi proti štirim.
