Ustavno sodišče ne nasprotuje referendumu o družinskem zakoniku
Slovenija | 27.12.2011, 12:35
Ustavno sodišče je odločilo, da se zahteva državnega zbora, naj ustavno sodišče odloči, da bi z odložitvijo uveljavitve ali zaradi zavrnitve družinskega zakonika na referendumu nastale protiustavne posledice, zavrne, so sporočili z ustavnega sodišča. S tem je referendum o družinskem zakoniku mogoče izvesti.
Ustavno sodišče je v obrazložitvi poudarilo, da je treba pristojnost ustavnega sodišča po zakonu o referendumu in ljudski iniciativi razumeti tako, da lahko ustavno sodišče nastanek protiustavnih posledic morebitne zavrnitve zakona na referendumu ugotovi, če navedbe DZ izkažejo "očitno protiustavnost, katere takojšnja odprava je nujna zaradi tako pomembnih ustavnopravnih vrednot, da jim je treba dati prednost pred ustavno pravico, da o zakonu odločajo volivci na referendumu".
Ustavno sodišče je odločbo sprejelo v sestavi Ernest Petrič, Mitja Deisinger, Dunja Jadek Pensa, Marta Klampfer, Etelka Korpič - Horvat, Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo s petimi glasovi proti štirim. Proti so glasovale sodnice Korpič - Horvatova, Pogačarjeva in Sovdatova ter sodnik Petrič.
V civilni iniciativi bodo z veseljem nadaljevali zbiranje podpisov za referendum o družinskem zakoniku
V Civilni iniciativi za družino in pravice otrok pozdravljajo odločitev ustavnega sodišča, ki ne nasprotuje referendumu o družinskem zakoniku je za STA dejal vodja iniciative Aleš Primc.
"Z velikim veseljem bomo nadaljevali zbiranje podpisov za razpis referenduma, ki je bilo zaradi vložene zahteve za ustavno presojo prekinjeno," je dejal Primc.
Državni zbor je 2. septembra podprl zahtevo za presojo ustavnih posledic, ki bi jih imela morebitna zavrnitev družinskega zakonika na referendumu. Nasprotniki zakonika so dotlej zbrali že več kot 25.000 podpisov za razpis referenduma, vendar je bilo zbiranje podpisov do odločitve ustavnega sodišča ustavljeno. Zbiranje podpisov se bo nadaljevalo dan po objavi odločbe ustavnega sodišča v uradnem listu.
Dve leti sprejemanja družinskega zakonika v znamenju polemik o istospolnih
Pripravila: Tadeja Vrtovec (STA) - Ministrstvo za delo je predlog družinskega zakonika predstavilo in dalo v javno razpravo 21. septembra 2009. Kljub temu, da zakonik vsebuje številne pomembne sistemske rešitve s področja družinskega prava, je ob ostrih polemikah razdelil javnost zlasti predlog izenačevanja istospolnih skupnosti s heterospolnimi pari.
Napoved referendumske zahteve je zelo upočasnila sprejemanje družinskega zakonika tekom parlamentarne procedure. STA ob odločitvi ustavnega sodišča, da dovoli referendum, objavlja prelomne dogodke in odločitve v zvezi z zakonikom.
Vsebinski poudarki
Družinski zakonik sistemsko ureja področje družinskega prava in državi daje večjo možnost posega v družinske odnose. Med drugim prepoveduje telesno kaznovanje otrok in uvaja institut zagovornika otrok. Pristojnosti odločanja o ukrepih za varstvo koristi otroka se s centrov za socialno delo prenašajo na sodišče, uvajata se družinska mediacija in svetovanje.
Prvotni predlog zakonika je pravno popolnoma izenačeval skupnosti istospolno usmerjenih partnerjev s heterospolnimi družinskimi skupnostmi. S to določbo je želel predlagatelj istospolnim parom omogočiti posvojitev otrok, kar pa je v javnosti vzbudilo ostre polemike, praktično zavrlo sprejemanje zakonika v državnem zboru in zameglilo druge rešitve v dokumentu.
Pozivi k umiku zakonika in napoved referenduma kot skrajne možnosti
Oblikovali sta se dve večji civilni iniciativi, v podporo zakoniku Kampanja Za vse družine, proti zakoniku pa Civilna iniciativa za družino in pravice otrok, ki je tudi pobudnik referenduma. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je napovedal, da bo morebitna referendumska pobuda zagotovo "romala na ustavno sodišče".
Družinski zakonik od sprejema na vladi do kompromisnega predloga
Vlada je predlog družinskega zakonika za parlamentarno obravnavo pripravila 17. decembra 2009, poslanci pa so splošno razpravo o zakoniku opravili 2. marca 2010. Parlamentarni odbor za delo je z razpravo o zakoniku zaradi številnih vloženih dopolnil začel šele 4. maja 2010 in ga obravnaval skoraj leto dni. Po okoli 60 urah razprave je drugo obravnavo sklenil aprila letos. Zakonik vsebuje 309 členov.
Ob nasprotovanju opozicije tudi koalicija kljub večini v DZ ni zmogla zadostne podpore za sprejem zakonika, zato je ministrstvo za delo pripravilo t.i. kompromisni predlog. Ta med drugim določa, da istospolna partnerja skupaj ne moreta posvojiti otroka, lahko pa eden od njiju posvoji otroka drugega. Odbor za delo je kompromisne člene kljub nestrinjanju z opozicijo, ki tudi na definicijo družine ni pristala, naposled tudi sprejel. Na t.i. kompromisne člene ni pristala tedaj koalicijska LDS, saj je kompromis po njihovem mnenju neustaven. DZ je drugo branje družinskega zakonika opravil 17. maja letos.
Poslanci sprejeli družinski zakonik
Poslanci so 16. junija letos po tretjem branju družinski zakonik potrdili s 43 glasovi za in 38 proti. Za družinski zakonik so glasovali v SD, Zares, LDS in DeSUS (z izjemo Franca Jurše), podprla pa sta ga tudi dva nepovezana poslanca (Andrej Magajna se je vzdržal). Proti so bili v SDS, SNS in SLS. Poslanca manjšin sta se glasovanja vzdržala. Ob pobudi civilne iniciative za referendum so državni svetniki 23. junija s 17 glasovi za in 17 glasovi proti zavrnili veto na družinski zakonik.
Pobuda za referendum o družinskem zakoniku
Že dan po sprejetju zakonika v DZ je Civilna iniciativa za družino in pravice otrok s podporo strank SDS, SLS, SNS in NSi začela zbirati podpise za pobudo za razpis referenduma o družinskem zakoniku, v DZ so več kot 32.000 podpisov prinesli 22. junija.
Pobudniki referenduma so v skladu z določilom predsednika državnega zbora Pavla Gantarja podpise za zahtevo za referendum začeli zbirati 1. septembra, državni zbor pa je na pobudo SD, LDS, Zares, DeSUS in nepovezanih poslancev že 2. septembra odločil, naj ustavno sodišče presodi, ali bi lahko z neuveljavitvijo družinskega zakonika ali odložitvijo njegove uveljavitve nastale protiustavne posledice. Tako se je zbiranje podpisov po dveh dneh ustavilo.
Civilna iniciativa za družino in pravice otrok je zbrala že več kot 25.000 podpisov, za razpis referenduma pa jih potrebujejo 40.000. Zbiranje podpisov se bo nadaljevalo dan po objavi odločbe ustavnega sodišča v uradnem listu.
Referendumska pobuda pred ustavnimi sodniki
Ustavno sodišče je dopustnost referenduma o družinskem zakoniku prvič obravnavalo 6. oktobra letos, vendar o tem še ni odločilo. Že 5. oktobra je Civilna iniciativa za družino in pravice otrok na poziv sodišča predložila argumente v prid referendumu, parlamentarni odbor za delo pa je ustavnemu sodišču 19. oktobra posredoval dodatna pojasnila glede zakonika.
Ustavni sodniki so o dopustnosti referenduma o zakoniku razpravljali na več sejah, pet sodnikov je odločilo, da se zahteva DZ, naj ustavno sodišče odloči, da bi z odložitvijo uveljavitve ali zaradi zavrnitve družinskega zakonika na referendumu nastale protiustavne posledice, zavrne, štirje so bili proti.
