Nadškof Stres: na volitvah so bile zanemarjene vrednote
Slovenija | 24.12.2011, 12:51
Ljubljanski nadškof Anton Stres je vesel, da se je na tokratnih parlamentarnih volitvah Novi Sloveniji uspelo ponovno prebiti v državni zbor. Ga pa skrbi, ker so bile na predčasnih volitvah zanemarjene vrednote.
Nadškof Anton Stres je v intervjuju za današnji Večer dejal, da so ljudje na državnozborskih volitvah volili golo oziroma navidezno uspešnost, ne glede na to, ali je ali ni v skladu z vrednotami pravičnosti, poštenja in humanosti. Ga pa veseli, da ima v parlamentu svoje sedeže spet Nova Slovenija, ki se zavzema za krščanske vrednote. Po njegovem mnenju sicer to ni edina krščanska stranka, ampak je to tudi SLS.
Za prihodnjo vlado, ki se bo oblikovala in bo zavladala, Stres upa, da se bo zavedala, da za slovensko družbo in državo Katoliška cerkev ni problem. Kot je dejal, je njihov glavni problem sekularizacija, saj je javni prostor vedno bolj razkristjanjen. Biti veren danes v nekaterih okoljih po njegovih besedah ni dobrodošlo, "marsikje so verniki bele vrane". Vernik mora torej zbrati pogum, da je vernik, je dodal.
Odpora do Cerkve je v Sloveniji po Stresovi oceni več kot v drugih državah, isto pa velja tudi za sovražni govor. Proticerkveni glasovi so veliko bolj močni in številčnejši kot tisti, ki bi do vere in Cerkve izražali pozitiven odnos, meni Stres.
Stres je v intervjuju priznal, da so bile finančne težave mariborske nadškofije "gotovo blamaža". Nekateri pa da zaradi tega Cerkvi zdaj mogoče manj zaupajo. Je pa prepričan, da po vsem tem ne bo nihče več mogel trditi, da je Cerkev bogata. Dejal je, da je zgražanje nad cerkvenim premoženjem dostikrat krivično, nepremišljeno in enostransko utemeljeno.
A kot je opozoril, če Cerkev premoženja ne bo imela in če ji država finančno ne bo nič pomagala, bodo njene dejavnosti morali plačati verniki. "Ljudje ne pomislijo zmeraj dovolj, ko rečejo, češ, Cerkev naj bo revna. Naj bo revna, smo za," je izpostavil Stres, a ob tem dodal, naj se ne pričakuje, da bodo katoliški starši lahko otroke pošiljali v katoliške vrtce in šole, ali da se bodo cerkve obnavljale.
Cerkev tako po njegovem prepričanju prek gospodarske dejavnost skuša dobiti sredstva za pastoralo. Ljubljanska nadškofija tako pokriva svoje potrebe in ni zadolžena. Je pa Stres ob tem opozoril, da je bilo ljubljanski nadškofiji premoženje z denacionalizacijo delno vrnjeno, mariborska nadškofija pa ni imela nič. Ni dobila nobenih gozdov, "samo ubogo Betnavo", nekaj hektarjev zemlje ter vinogradov in nekaj stavb v Mariboru. Denar je tako morala poiskati, če je hotela razvijati kakršnokoli dejavnost, je poudaril.
Finančne težave mariborske nadškofije pa so posledica več dejavnikov, je pojasnil Stres, med drugim prezadolženosti gospodarskih družb okrog mariborske nadškofije in tega, da so banke obljubile krepko več denarja, kot so ga dejansko dale. Hude posledice tega finančnega poloma se bodo gotovo še dolgo kazale, je še ocenil Stres.