Urednik mag. Božo Rustja
Samo trenirke?
Slovenija
Veliko prahu je dvignil zapis na spletni strani stranke SDS, v katerem je obiskovalec te strani zapisal svoja opažanja o volilcih Pozitivne Slovenije. V svojem zapisu je opozoril na nepravilnosti, ki naj bi se dogajale v volilni kampanji in kako naj bi pritiskali na priseljence iz nekdanjih republik Jugoslavije, naj volijo Zorana Jankovića, je v komentarju za decembrsko številko mesečnika Ognjišče zapisal urednik mag. Božo Rustja. Komentar objavljamo v celoti.
Pri tem zaskrbljujočem zapisu, če bi se to res dogajalo, je pisec natresel nekaj opisov, kako so ti volilci zgledali. Poleg dejstva, da so bili oblečeni v trenirke, v zapisu niso opisani z naklonjenostjo, prej je pisec tu uporabil stereotipe o teh priseljencih, ki lahko držijo ali pa tudi ne. Naj jasno povem, da se s stereotipih o »južnjakih« ne strinjam. Kot za vse stereotipe velja, da so lahko hitro krivični.
Odziv na zapis je bil nepričakovan. Ostro so se odzvali najvišji predstavniki stranke Pozitivna Slovenija, varuhinja človekovih pravic, informacijska pooblaščenka, javnost … Lepo, a odziv vseh naštetih in tudi tistih, ki sem jih morda izpustil, bi bil verodostojen, če bi obsojali vsako nestrpnost in uporabljali enaka merila. 28. novembra je Pozitivna Slovenija imela volilno zborovanje. Na njem je nastopil Jonas Znidaršič. Našemil se je v frančiškana in v svojem nastopu (lahko si ga ogledate po 29. minuti na spletu http://vimeo.com/32471629) prikazoval kristjane, zlasti frančiškane, kot nekake spolne zavrteže in iztirjence ter pri tem uporabljal kup vulgarnih besed, da bi podkrepil omejenost kristjanov. Prvovrstno zapostavljanje in žaljenje določene skupine ljudi. Zametki fašistoizma, kakor bi rekel prvak Pozitivne Slovenije, a tokrat v njegovi stranki! Zamislite si, kaj bi bilo, če bi se igralec namesto iz kristjanov norčeval iz Romov, »južnjakov« ali druge skupine. Podobno smo lahko na spletni strani stranke Zares videli volilne spote. V enem je fant, ki je prišel od maše, očitno kristjan (ne sicer oblečen v trenirko, ampak v preprost »zakmašen gvant«), prikazan kot malo omejen, ki ga mladenka, najbrž volilka Zaresa, pouči, kako ga pač vlečejo v cerkvi za nos.
Se je kdo odzval na tako nestrpnost, ki je sicer v Sloveniji do kristjanov vsakdanja? Kaj šele, da bi protestirali najvišji predstavniki oblasti in tisti, ki bi po službeni dolžnosti morali! Vsi so molčali! Očitna dvojna merila! Žal ne prvič.
Se spomnite, kako naj bi pred leti, prvak neke stranke, ki letos sicer ni prišla v parlamet, označil volilce Nove Slovenija za golazen, ki jo je treba pobiti? Se spomnite, kako je igralec Boris Kobal pred slovensko on hrvaško levo politično elito označil stranko Nova Slovenija z vulgarnim izrazom za žensko spolni organ? Da bi takrat vsaj protestirale feministke, da je žalil dostojanstvo žene! Tudi nič. Spomnimo se, kako je igralec Ivo Godnič dejal, da je za tiste, ki se ne strinjajo z oboževanjem Tita, še prostor v Hudi jami, kjer počivajo kosti diktatorjevih žrtev. Huda jama je postala sinonim za okrutnost in brezpravnost. Je takrat kdo protestiral proti temu? Žal nihče! Sedaj pa tak plaz kritik in licemerskega zgražanja. Oprostite, gospodje, prepozno! Kje ste bili v preteklih letih? Ko ste dovoljevali sovražni govor in niste reagirali na nestrpnost, ste višali tolerančni prag nestrpnosti in ter ustvarjali razmere, v katerih je nastal zapis, ki je dvignil toliko prahu. S svojim selektivnim reagiranjem ste sejali veter, sedaj moramo v Sloveniji vsi žeti vihar.
Kako so dvojna merila slovenska praksa, smo lahko ugotovili tudi v času pred volitvami. Mediji so uprizorili medijski linč nad preprostim župnikom, ki je duhovito aktualiziral nedeljski evangelij, ki govori o poslednji sodbi. Prav zanima me, koliko novinarjev, ki so ga obsojali, pozna tisti evangeljski odlomek! V skladu z evangelijem, kjer Kristus nagradi tiste, ki so na desnici, je tudi župnik priporočal ljudem, da je bolje biti ne desnici. Naj mi bo dovoljeno zapisati, da sam v pregretem slovenskem ozračju ne bi objavil česa podobnega v župnijskem listu. Toda poglejmo naprej. V tistih dneh se je na spletu pojavil zapis z naslovom Tudi ljubljanski nadškof Stres je za Pozitivno Slovenijo. Pri tem so pisci grobo zlorabili pismo slovenskih škofov in napisali, da nadškof podira Jankovičevo stranko, kar pa seveda ni res, saj škofje niso izrecno podprli nobene stranke. Pa nihče ni obsodil tistega zapisa! Pa še en pogled, tokrat malo nazaj. Pred leti je v volilni kampanji sodeloval župnik, ampak na »drugi strani«. Udeležil se je volilnega shoda SD in na njem poudaril, da je to dobra stranka. Se je kdo pritožil nad tem vmešavanjem Cerkve? Nihče! Zasledil sem celo članek v časopisu, da je tisti župnik pokazal »veliko odprtost«. Seveda ni nihče obsodil župnikove podpore SD-ju. Spet dvoja merila! Tako vidimo, da v je slovenski medijski prostor tako zastrupljen, da gladko spregleda »vmešavanje« Cerkve, če kdo od njenih članov podpre levico –pogojno rečeno, saj za Jankoviča res ne moremo reči, da je to levica, kolikor direktorjev ima v svoji stranki-, uprizori pa pravi pogrom, če kdo podpre desnico.
Kolikor je to sploh vmešavanje Cerkve, ko kakšen župnik priporoči, koga naj volijo. Če pa predstavniki drugih civilnih organizacij to storijo, je to njihova pravica. V Sloveniji imajo vsi pravice, razen kristjanov, duhovnikov in Cerkve. Ta je ločena od države. Pa saj so menda tudi druge organizacije ločene od države. In če živimo v državi, kjer imajo vsi pravico izražati svoje mnenje, le zakaj bi jo odrekali kristjanom?
