Kdo bo pekel povolilno potico?
| 27.12.2011, 14:44
Slovenski domovi ob praznikih zadišijo po potici. Marsikdo bi se strinjal, da smo, sodeč po tej značilni sladici, precej zahteven narod. Priprava res dobre potice namreč ni enostavna in uspeh ni vedno zagotovljen. Pogojen je tako s pravimi sestavinami kot z znanjem, potrpežljivostjo in spretnostjo gospodinje, ki tu in tam upošteva kakšen dobronameren nasvet. Se tudi vam zdi, da so vzporednice s sestavljanjem koalicije več kot očitne?
Čeprav zadnjega radijskega komentarja v letu nisem nameravala posvetiti politiki, je trenutno dogajanje preveč pestro, da bi se temu lahko izognila. Pred dobrimi tremi tedni smo namreč dobili sestavine za povolilno potico, a kdo jo bo pekel, še ni povsem jasno. Vse od 4. decembra, ko so bili izbrani novi predstavniki ljudstva v parlamentu, je v javnosti odmevalo ime relativnega zmagovalca prvih predčasnih volitev v državi, predsednika Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića. Če se je takrat zdelo, da mu bo predsednik republike Danilo Türk po posvetih z vodji poslanskih skupin zlahka podelil mandat za sestavo vlade, se v zadnjih dneh govori tudi o drugih imenih in možnostih. Janković namreč z zmago ni prejel recepta, izbira sestavin ob ponujeni količini pa se je izkazala za ne povsem lahko nalogo.
Trenutno so pogovori, kako naprej, osredotočeni na stranki SD in Državljansko listo Gregorja Viranta. Čeprav je prva izrazila dokaj resno namero za vstop v koalicijo, njenega predsednika skrbi, kakšen bi lahko bil Jankovićev način vladanja. Z drugo je prvi mož Pozitivne Slovenije stališča nekoliko zbližal šele pred dnevi, a glede na to, da je postavila precej ostre pogoje, je težko reči, ali gre za končno kombinacijo.
Že prav kmalu je postalo jasno, da nikakor ni možna kombinacija Pozitivna Slovenija in SDS, da se v koaliciji ne vidita, pa vseskozi poudarjata tudi SLS in Nova Slovenija. Njuni predstavniki so se sicer sešli z Jankovićem, a le, da so mu to osebno povedali in se obenem zavezali, da želijo biti konstruktivna opozicija. V začetku so največ obetali pogovori z DeSUS-om, vendar je prvak stranke v zadnjem tednu odločno povedal, da namerava pogajanja nadaljevati le z uradnim mandatarjem. V ozadju tega preobrata naj bi bila bitka za sedež prvega med poslanci.
Za zaplet na ustanovni seji državnega zbora pravzaprav ni poskrbel Karl Erjavec. Dodobra sta jo začinili stranki, ki ju mediji omenjajo kot najverjetnejši koalicijski partnerici. Pozitivna Slovenija in SD sta ena mimo druge predlagali kandidata za predsednika parlamenta. Prva novi politični obraz Mašo Kociper, druga dozdajšnjega premierja Boruta Pahorja. Nobena ni želela popustiti. Posledica nezmožnosti dogovora je bila koalicija za deblokado hrama demokracije. SDS, Virantova lista, DeSUS, SLS in N.Si so skupaj s predstavnikoma manjšine zbrale 52 poslanskih glasov ter tako za simbolno najpomembnejše mesto v zakonodajni veji oblasti predlagale in izvolile Gregorja Viranta. Sestavine so se torej povsem pomešale, Janković pa je prejel nemalo nasvetov, naj ponovi osnovno znanje matematike, saj ga do večine v parlamentu, kjer njegova stranka zaseda 28 sedežev, loči še 18 glasov. To pomeni, da brez sprejemanja kompromisov ne bo šlo.
Kaj lahko nastane? Verjetno je pomembno omeniti, da se je oblikoval trojček, v katerem so Virantova lista, SLS in DeSUS. Tem strankam se zdi za Slovenijo trenutno najboljša rešitev vlada narodne enotnosti oziroma vlada z ustavno večino. Ostalim parlamentarnim strankam so dale možnost, da se do ideje opredelijo do prihodnjega tedna. Če soglasja ne bo, se bodo prej omenjene odločale po svoje, zato je precej bolj verjetno, da se bo predsednik države kljub ponujeni alternativi odločil za Jankovića. Konec koncev bi bilo to skladno z dozdajšnjo prakso, čeprav je Türk pred volitvami nakazoval, da jo utegne prekiniti. Kdaj bo vzšla nova vlada, je naslednje vprašanje. Šele nato bomo lahko ugibali, ali bo dobra. A občutki so precej mešani.
Pri pripravi potice je treba poskrbeti, da so sestavine pri roki. Ne kupujemo jih v trenutku, ko bi že morala vzhajati, saj nam je lahko povsem jasno, da potem iz pečice ne bo prišla takšna, kot bi želeli. Le upamo lahko, da pri oblikovanju vlade ni podobno. In želja je, da ob naslednjih praznikih mize ne bi ostale povsem prazne.
