Žametna revolucija?

Slovenija | 23.12.2011, 14:21

Veliko državljanov in posebej kristjanov se sprašuje in išče razloge volilnega poraza, čeprav smemo dvomiti, ali gre sploh za poraz desnice. Sodelovanje se je obrestovalo Novi Sloveniji, SDS je ostala skoraj pri istem, SLS je pridobila.

Presenečenje je bila razlika med napovedjo gotove relativne zmage SDS in dejanska relativna prednost Pozitivne Slovenije, ki ji nihče ni napovedal zmage. Poleg obrobnih taktičnih zadev je treba za to presenečenje iskati globlje razloge. Ljudje imamo rajši lepe obljube kot zahtevno resničnost, s katero se je treba stalno spoprijemati. Kako sicer razložiti, da gredo verni od nedeljske maše volit Jankoviča. Razen tega imajo kristjani, kot je pokazala raziskava, včasih tudi manj stroga merila za druge kot za svoje krščanske ljudi, če to ni sploh značilnost slovenske ozke majhnosti. Kdaj pa so v ozadju tudi osebni računi.

V neurejenih razmerah pa podpihovalci množici iščejo žrtev. Zelo prikladen je bivši zapornik in nevralgična točka starega sistema Janeza Janša, ki polagoma postaja dežurni krivec za vse, kar je v Sloveniji narobe. Zdi se celo, da se spričo stalnega javnega linča, ki se mu dogaja od vsepovsod, včasih kar sam poistoveti s to vsiljeno vlogo, ki mu daje nalepko nasprotnika vseh, čeprav se ga dejansko lahko bojijo le tisti, ki hočejo za vsako ceno ohraniti totalitarno oblast. Ti sploh ne znajo vladati drugače in zato s formulami 'levi trojček', 'uspešen menedžer' kratkoročno zavajajo volivce ter z bivšim predsednikom na čelu širijo sovražni govor in delitve, zraven vse to očitajo drugim, da bi jih napravili za dežurne krivce vseh tegob našega vsakdana. Po izpadu Nove Slovenije 2008, me je bivši poslanec nadrl, češ, da sem vsaj sokriv izpada Nove Slovenije, ker sem »Janševec«. Zanimivo, da je celo izkušeni politik SD, ki je bil 30 let v parlamentu, ugotovil, da ni dobro, če se volitve dobiva na geslu »proti Janši«. Zraven pridejo še ceneno in celo sovražno besedičenje, ki ga določeni politiki in podpihovalci sejejo po deželi in za reakcionarje označujejo tiste, ki si ravno prizadevajo za odpravo starih oziroma reakcionarnih usedlin polpreteklosti.

Tako tudi volilni rezultati odražajo širše in globlje omrežje, ki preprečuje in zadržuje demokratični napredek Slovenije. Ker nismo uspeli počistiti udbovskih omrežij, se stalno otepamo s to dediščino, ki se je obesila Sloveniji za vrat in jo stalno grozi zadušiti. Očitno se niti predsednik odhajajoče Vlade ni mogel rešiti teh pritiskov in, kot je znova poudaril ob pogovorih za koalicijo, zdaj spet z vso silovitostjo skušajo obvladovati družbeni prostor in zavirati razvoj demokratičnih procesov.

Žal so tudi katoličani in celo kleriki vpeti v ta omrežja, zraven se pojavljajo še kratkoročni, ozki in sebični osebni ali celo cerkveni interesi, ki ovirajo svobodne odločitve in opredelitve. Spet se ob smrti zadnjega češkoslovaškega in prvega češkega predsednika Vaclava Havla ponuja vzporednica s Češko. Medtem ko se mladi Čehi zahvaljujejo Havlovemu prizadevanju za resnico in jasno povedo, da jim je Havel pomagal odkrivati laž komunizma, mnogi Slovenci malikujejo diktatorje in ne vedo, kaj bi počeli s svobodo. Kam pelje to malikovanje, nam jasno kažejo slike iz Severne Koreje. Tudi slovenski državljani potrebujejo Havlovo ogledalo, ki seveda ne prizanaša nikomer. Po mori povolilnega decembrskega ponedeljka prihaja vendarle luč decembrske parlamentarne srede, ki je uspela demokratični preboj nepričakovane parlamentarne koalicije. Četudi je to lahko samo ena lastovka nove slovenske pomladi, jo bodo vsi hipotekarji železne preteklosti težko zaobšli. Vsekakor luč, ki ob smrti demokrata in borca za človekove pravice tudi Slovencem naznanja »žametno revolucijo«, ki jo bo morala upoštevati tudi prihodnja oblast. Tudi Prihajajoči z višave bo lažje stopil med nas, če mu bomo v svojih srcih in v celotni družbi izravnavali pota resnice, miru in pravičnosti. V tem duhu želim vsem blagoslovljen Božič in novo leto 2012.