Kdo je v resnici izvolil pozitivno Slovenijo

Slovenija | 17.12.2011, 12:07

Pred volitvami smo številni državljani upravičeno upali, da bo po 70 letih narodove delitev na naše in vaše, tega vendar konec. Vsaj tako so nam v predvolilni soočenjih preko TV ekranov in drugih medijev obljubljali vsi prvaki strank, razen predsednika Liste pozitivna Slovenija.

Zoran Jankovič, ki ni na nobenem javnem soočanju ni pozabil osebno žaliti in ponižati svojega največjega tekmeca Janeza Janše, češ da je nekredibilna osebnost in da edino z njim, tudi po volitvah, ne želi sodelovat, ni deloval nič kaj pozitivno. Zanimivo je, da mu pri tem njegovi svetovalci niso prišepnili, da se v predvolilnem času ne kritizira osebnosti, pač pa stranke in njihove programe, s katerimi nastopajo. Osebne žalitve in poniževanja postanejo breme za povolilno sodelovanje, čemur smo priča danes. Še posebno, če ti je dodeljen mandat za sestavo vladne koalicije. In prav to se kaže te dni, ko mediji in del politične javnosti pričakujejo, da bi bilo najbolje, da vlado oblikujeta tisti dve politični stranki, ki sta na volitvah prejeli največ glasov. Žal kaže, da so bile žalitve Zorana Jankoviča do predsednika SDS tako težke, da jih strankini volivci in simpatizerji ne bodo kar tako pozabili.

In tako je zaradi nepremišljenih besed prišlo do položaja, ki ni v korist strankam, še najmanj pa Sloveniji. Seveda so k temu pripomogli tudi nekateri medijski voditelji, ker so na soočenjih iskali osebne slabosti strankarskih veljakov, namesto da bi jih spraševali o njihovih vrlinah, kako sposobni so se spopasti s politično, finančno in gospodarsko krizo. Pa tudi, kaj bo morala storiti slovenska politika, da si ponovno pridobi mednarodni ugled in zaupanje v gospodarstvo.

V prvem delu soočenj smo poslušali zgodbo o Gregorju Virantu, vse dokler se v svojo past ni ujel vsega hudega vajen politični maratonec Janez Janša. Mediji so neverjetno hlastali za njegovimi nepremičninami, pa čeprav te ne dosegajo niti deset odstotkov lastnine volilnega zmagovalca in verjetnega mandatarja Zorana Jankoviča. Mediji so takoj izračunali, da Janez Janša v svojem življenju ni zaslužil toliko, da bi lahko pošteno pridobil kupil svoje nepremičnine. Seveda nihče ni računal, kako je do njih prišel Zoran Jankovič. Pa mu je veliko število Slovenk in Slovencev dalo svoj glas. Se je pač znašel. Zato me nihče ne bo prepričal, da ima Tomaž Majer, avtor članka o volivcih Zorana Jankoviča, prav.

Listo zorana Jankoviča so izvolili avtohtoni slovenski volivci in ne le novi državljani iz nekdanjih republik. Za Jankovičevo listo so glasovali, tudi na voliščih, kjer ni tako imenovanih novih državljank in državljanov. Zato je krivično kriviti in obsojati, da je omenjeni pamflet o Jankovičevih volivcih žaljiv. Užaljene se najbrž počutijo tisti njegovi volivci in volivke, ki so odšli na volišča v ta »zahmašnih« oblekah. Seveda smo demokratična družba, kjer so mišljenja in razmišljanja svoboda posameznika, ali se z njimi strinjamo ali ne, pa je naša svoboda. Tisti, ki trdi, da so Jankovičevo listo volili predvsem slovenski državljani, ki so slovensko državljanstvo pridobili v času slovenske samostojnosti, je v veliki zmoti. Listo za pozitivno Slovenijo so volili predvsem »anti Janševci«.

Sicer pa je res, da tudi svetovalci predsednika SDS niso razumeli političnega tekmovanja, ki se je odvijalo v medijskih soočenjih in dejstva, da je potrebno tekmo zdržati do konca, ne pa da njihov glavni tekmovalec tik pred ciljem stopi na napačno stezo in tako zgreši zmagovalni cilj. Če se izrazim po svetopisemsko, ga je najbrž, mislim na gospoda Janeza Janšo, zavedla kača. Na katerem drevesu se skriva, pa bo moral ugotoviti kar sam.

Seveda pa to niso bile edine in odločilne napake, ki so nas pripeljale v sedanje stanje in do dejstva, da smo po mnenju tujih opazovalcev in komentatorjev izvolili isto politično opcijo, ki je Slovenijo zapeljala v težke čase in smo jo pred pol leta na referendumu z veliko večino zavrnili in prisili k odstopu. Na predčasnih volitvah se je znova zavihtela na oblast in to z obrazom Zorana Jankoviča, župana mesta Ljubljane. Nič novega. Bojim se le, da se bo ropanje slovenskega bogastva, kolikor ga je nam še ostalo od dosedanje vlade, tudi v prihodnje nadaljevalo. In strah me je, ker nepremišljene poteze lahko pomenijo desetletno okrevanje.

In ko se v zadnjih dneh več kot o velikih problemih naše države govori o sovražnem govoru, me žalosti dejstvo, da ko so Marji z Brezij položili v naročje podgano in ko so ovili in sežigali strunjanski križ, simbol krščanstva, in v jame pošiljali ljudi, ki drugače mislijo, tega niso jemali kot razpihovanje sovraštva. Prav tako se za to plačane institucije niso zganile, ko je na tisoče delavcev ostalo brez zasluženega denarja, med katerimi je žal, največ tujih državljanov, pa so kršitelji znani z imenom in priimkom. V tem času pa je problem postala trenerka, kot vsakdanje oblačilo, ki smo ga v času komunističnega enoumja kupovali v Italiji ali Avstriji.

Čez deset dni bomo praznovali Dan samostojnosti in enotnosti. Kot državljana me vedno bolj vznemirja vse večja delitev na naše in vaše. Vem, da smo si ljudje različni, da imamo in smemo imeti tudi različna mnenje. In to vsi, brez razlik po trenutni politični moči ali položaju v družbi. Zato ne morem mimo osebnega videnja in prepričanja, da to sovraštvo in razlikovanja še vedno vodijo posamezniki iz ozadja, ki se ne morejo sprijazniti s slovensko samostojnostjo in demokratično ureditvijo. Zato vstopajo na slovenski politični parket s svojimi kmeti in igrajo umazano igro rdečih in belih. A kot smo videli na zadnjih volitvah, tudi izpadajo, dve stranki, dve vodji, ki se ne bosta več potegovali niti za predsednika oziroma predsednico stranke. Zveneča imena preteklih volitev tonejo v pozabo. Se bo ta trend nadaljeval? Upam.

Sicer pa želim vsem veliko blagoslova in upanja, ki ga prinaša Jezus, ki se bo kot Dete sklonil k najbolj ubogim, bolni, žalostnim, osamljenim, k meni in tebi. Zato bom praznik samostojnosti in enotnosti kljub veliki neenotnosti, v kateri živimo Slovenci, praznoval s ponosom na prehojeno pot in upanjem, da se bodo vremena Kranjcem vendarle zjasnila. In to čim prej.