70 let delovanja Svobodne Slovenije

06. 12. 2011, 05:04 Matjaž Merljak

Tednik Slovencev v Argentini praznuje sedemdesetletnico delovanja. Ob tem ne bodo pripravili posebnih slovesnosti ali prireditev, obletnico so skromno obeležili s posebno izdajo.

Svobodna Slovenija je začela izhajati kot ilegalen list pod okupacijo. Prva številka je zagledala luč sveta 22. novembra 1941. Ustanovil jo je tedaj mladi narodni poslanec Miloš Stare. Naslovu je bilo dodano geslo: »Glasilo vseh zasužnjenih Slovencev«.

V zasedeni domovini, pod kruto oblastjo okupatorja, a še bolj krutim revolucionarnim delovanjem komunistične partije in njenih morilcev, je tiskanje ilegalnega časopisa pomenilo stalno življenjsko nevarnost. A to ni bila ovira za Miloša Stareta, ki je list zamislil in izvedel, ne za njegovo delovno skupino, ki je ves čas druge svetovne vojne in revolucije vztrajno tiskala glasilo Slovencev, ki so upali v boljše čase in bili pripravljeni žrtvovati vse, za dosego slovenske svobode.

Nekaj let pozneje se je ustanovitelj lista spominjal na nevarnosti tistih dni: »Če smo mi odnesli glavo, ne smemo misliti, da so jo vsi, ki so sodelovali pri listu kot obveščevalci in razpečevalci … Koliko prijetih razpečevalcev ni prišlo nazaj iz italijanske internacije, koliko jih je ostalo po nemških koncentracijskih taboriščih in koliko jih je padlo pod partizanskimi streli. Vem, da število teh ni majhno in je tudi 'Svobodna Slovenija' bila pisana s slovensko krvjo … Velikansko je moralo biti tudi trpljenje vseh tistih naših sodelavcev, ki so bili prijeti, pa so končno odnesli glave. Kadar koli se v spominih vračam v tiste bridke čase, me navaja grenak občutek, da se ne moremo oddolžiti niti spominu vseh tistih, ki so padli na fronti ilegalnega tiska v borbi za svobodo domovine.«

List je vestno izvrševal svoje poslanstvo ves čas tega viharnega obdobja. Ni klonil, in je prenehal izhajati šele, ko je konec vojne in nastop komunističnega režima zadal nove okove slovenskemu narodu. Ko je po letih begunstva Svobodna Slovenija znova zagledala luč sveta, to pot tisoče kilometrov od domovine, je nadaljevala z istim zagonom in v isti smeri, kot v svinčenih medvojnih letih. Znova jo je začel in vodil Miloš Stare. Ideali se niso spremenili in zvestoba do njih tudi ne. To je bilo jasno poudarjeno že v tisti prvi številki, tiskani v Buenos Airesu, ko je uvodnik zaključilo geslo lista: »Borba za svobodo slovenskega naroda, borba za zmago resnice in pravice«. Bilo je to 1. januarja 1948.

Prvo leto kot štirinajstdnevnik, vse od tedaj naprej pa kot tednik, se je list uveljavil kot najbolj pristen glas svobodnih in demokratičnih Slovencev, upoštevan po vsem svetu, verodostojen in zanesljiv. Svobodna Slovenija si je ponovno utrla pot med rojake v Argentini in po svetu, ki so trud in skrb plačevali z zvestobo. Le tako si lahko razložimo, da se je list obdržal teh sedemdeset let in dočakal uresničitev sanj o slovenski državi. Danes je edini splošno informativni tednik, ki izhaja v slovenskem jeziku izven slovenskega narodnega ozemlja. Po smrtni ustanovitelja je, po prehodni dobi, list lastniško prevzelo krovno društvo Zedinjena Slovenija.

Današnja oblika in vsebina Svobodne Slovenije je seveda drugačna kot v času vojne in revolucije. Obrnjena v skupnost in je skoraj popolna kronika življenja Slovencev v Argentini. Odprta pa je tudi Sloveniji in svetu. Z upanjem in optimizmom gleda v prihodnost. Morda še novih 70 let?