Benedik: Na pot miru pelje reforma spreobrnjenja

Komentarji | 28.10.2011, 13:44 Petra Stopar

Včerajšnji dan in še posebej slovesni sklep molitvenega srečanja voditeljev svetovnih verstev v Assisiju še vedno odmeva. Po obnovitvi zavzetosti za mir so voditelji začutili, kako zelo globoko so povezani v dialogu, papež Benedikt XVI. pa je zagotovil, da se bodo še naprej srečevali. Da je nadaljevanje medverskih srečanj, ki jih je pred 25 leti začel bl. Janez Pavel II., zelo pomembno za prizadevanja za mir v svetu, se je v pogovoru za naš radio strinjal tudi cerkveni zgodovinar in profesor na Teološki fakulteti Metod Benedik.

Ob svetem očetu se je v Assisiju zbralo približno 300 predstavnikov različnih svetovnih religij in verskih verskih skupnosti. V mestu svetega Frančiška Asiškega je bilo 31 delegacij krščanskih cerkva in cerkvenih skupnosti ter 176 predstavnikov drugih svetovnih religij. Tam so bili prvič tudi predstavniki neverujočih. Ob sklepu so slovesno obnovili svojo zavezanost za mir. „Nikoli več nasilja! Nikoli več vojne! Nikoli več terorizma! Naj v imenu Boga vsako verstvo na zemljo prinaša pravičnost, mir, odpuščanje, življenje in ljubezen!“ je bilo sklepno papeževo povabilo.

Za komentar o srečanjih v Assisiju smo povprašali patra Metoda Benedika, ki je spomnil, da je k prizadevanjem za mir in zbliževanje verstev pozval že drugi vatikanski cerkveni zbor, ki je jasno povedal, kako naj si Cerkev priznava pluralnost in drugače misleče. Poteza Janeza Pavla II je bila prvo znamenje tega, „s to mislijo, ki je tolikokrat poudarjena, da so prav posamezna verstva tista, ki morda še posebej veliko pripomorejo k miru v današnjem svetu“. Medtem, ko nekateri vidijo le politike, ki sklepajo sporazume, drugi vidijo stvar širše in poudarjajo, da so prav verstva tista, ki imajo najširše zaledje za doseganje miru, dodaja Benedik: „Ker konec koncev, posamezna verstva povezujejo velike, pravzaprav največje množice na svetu.“

Po mnenju prof. Benedika je bila poteza bl. Janeza Pavla II. delo Božjega Duha. Zato ga veseli, da Benedikt to delo nadaljuje, tudi v časih gospodarske krize, katere korenine pravzaprav segajo v moralna vprašanja, in o rešitvi pravi, „da je tukaj reforma 'spreobrnjenje'. Da je spreobrnjenje nujno izhodišče in edina možnost, ki bo človeka spet pripeljala na pravo pot, v vsakem pogledu“.

Izraz obžalovanja svetega očeta glede tega, da je v zgodovini prišlo do zlorabe krščanske vere za namene nasilja, je treba po mnenju p. Benedika razumeti v širšem kontekstu in kot nadaljevanje že vseh dosedanjih prošenj Cerkve za odpuščanje, s katerimi je začel že poljski papež: „Zavest grešnosti, nepopolnosti, pomanjkljivosti in vsega tega mora biti prisotna vedno tudi v Cerkvi. To je pravzaprav edina pot, da se Cerkev lahko prenavlja, da se spet vrača na evangeljsko pot.“

Na vprašanje, kako si lahko vsak prizadeva za mir v svetu, pa je dejal, da moramo mir najprej najti v našem srcu, šele potem ga lahko izžarevamo navzven in okoli svojih bližnjih, tudi če neopazno.