Primc: Družinski referendum je potreben
Politika | 05.10.2011, 13:02 Petra Stopar
Civilna iniciativa za družino in pravice otrok je na Ustavno sodišče poslala svojo strokovno in pravno argumentacijo, ki dokazuje, da bi bil referendum o Družinskem zakoniku ustaven. Vodja iniciative Aleš Primc upa, da bo sodišče referendum dovolilo, zato da se bo čim prej nadaljevalo zbiranje podpisov za njegov razpis. Hkrati predlaga, da bi referendum potekal sočasno s predčasnimi volitvami.
Spomnimo, da je Državni zbor junija potrdil Družinski zakonik, v katerem je za pobudnike referenduma najbolj sporna nova opredelitev pojma družine in določilo, da istospolni lahko posvojijo otroka, če je eden od partnerjev otrokov biološki starš. Poslanci so minuli mesec izglasovali predlog koalicijskih poslanskih skupin in nepovezanih poslancev, da gre referendumska pobuda na ustavno sodišče, ki bo odločilo, ali bi ob uspelem referendumu prišlo do morebitnih neustavnih posledic. Aleš Primc pričakuje, da bo sodišče svojo odločitev sporočilo kmalu in referendum dovolilo: „Po naših informacijah bo ustavno sodišče prvič o družinskem referendumu prvič odločalo že jutri. Mi smo trdno prepričani, da argumentacija, ki smo jo poslali, zelo, zelo olajšuje delo ustavnemu sodišču, saj je iz nje razvidno, da družinski referendum ne samo, da je možen in dopusten, ampak je celo potreben.“
V 34 straneh dolgem odgovoru na zahtevo za presojo ustavnosti, ki ga je v sodelovanju z iniciativo pripravil pravnik mag. Gašper Dovžan, je poudarek na tem, da otrok potrebuje skrbna in ljubeča mamo in očeta ter da je to temeljna otrokova potreba in korist, ki mu je država ne sme odvzeti. Kot nadaljuje Primc, bi izvedba referenduma skupaj z volitvami pomenila skoraj 4 milijone evrov prihranka proračunskega denarja: „Sedaj menimo, da je na potezi ustavno sodišče, ki naj čim prej odloči. Argumentov za to, da dovoli referendum, ima več kot dovolj. V Civilni iniciativi obljubljamo in hkrati že prosimo poslušalke in poslušalce Radia Ognjišče, da ko bo ustavno sodišče dovolilo referendum, gremo na upravne enote, in v dveh, treh dneh zberemo še vse manjkajoče podpise.“
Poslanico ministra za delo Ivana Svetlika, ki jo je danes izdal ob trenutnem tednu otroka, pa je Primc pospremil z besedami, da je, „milo rečeno, čudna“. Pri tem se je oprl na začetni citat N. R. Steinmana, ki navaja, da so otroci „majhna tuja bitja, ki se prikradejo v naša življenja in nam prinašajo veselje in odgovornost … “. Primc pri tem opozarja, da starši otroke „ne doživljamo kot neke tujce, ampak kot naše meso in kri. Minister, ki tako razume otroka in ki ima takšen odnos do otrok, ni čudno, da je naredil tak zakon, kakršnega je".
V argumentaciji, ki jo je poslala ustavnemu sodišču, iniciativa med drugim ugotavlja, da predlagatelj družinski zakonik očitno razume predvsem kot zakon, ki je namenjen urejanju pravnega položaja istospolnih skupnosti v slovenskem pravnem redu, medtem ko bi po mnenju iniciative morali na prvo mesto postaviti otroka ter njegove potrebe in koristi. Prav tako odločno nasprotujejo interpretaciji načela enakosti pred zakonom, kot jo podaja predlagatelj v podporo izenačevanju različnih oblik življenjskih skupnosti. Prepričani so namreč, da v instituta zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti namreč lahko povsem pod enakimi pogoji svobodno vstopijo vsi, ki izpolnijo kvalifikatorne pogoje zanju. „Sorodstveno povezani, istospolno usmerjeni, poročeni, otroci, poslovno nesposobni in poliamoristi, ki omenjenih kvalifikatornih pogojev ne izpolnijo, po prepričanju civilne iniciative niso diskriminirani,“ ocenjujejo v iniciativi.
Po njihovem mnenju v slovenskem in mednarodnem pravu ne obstajajo ustavnopravni razlogi, zaradi katerih bi morali spreminjati tradicionalno opredelitev temeljnih družinskopravnih institutov. Prav tako ni ustavnopravnih razlogov za generalno izenačevanje partnerske skupnosti kot z zakonom urejene skupnosti dveh oseb istega spola z zakonsko zvezo kot z zakonom urejeno skupnostjo ženske in moškega, navajajo.
Poleg tega opozarjajo „na nenatančno interpretacijo v smeri domnevne neustavnosti nekaterih pravnih posledic družinskih razmerij na področjih drugih veljavnih zakonov“, ki jih navaja predlagatelj pobude za presojo ustavnosti referendumske pobude.
