Stane Jarm se je pridružil križanemu in vstalemu Kristusu
Tone Gorjup
V petek, 7. oktobra, se bodo na ljubljanskih Žalah poslovili od akademskega kiparja Staneta Jarma, ki je v osemdesetem letu starosti umrl minulo nedeljo v Kočevju. Umetnik, najbolj prepoznaven po surovo obdelanih likih trpečega Kristusa in križevih potih, je o svoji upodobitvi križanega dejal: To je že vstali Kristus, ki se dviga v nebo. Je že Odrešenik, ki je odrešil človeka smrti, ker je vstal od mrtvih!
Stane Jarm se je rodil 31. oktobra 1931 v Osilnici v družini z devetimi otroki. V domačem kraju je končal osnovno šolo. Zatem je odšel v Ljubljano na srednjo šolo za umetno obrt in jo končal leta 1950. Sledil je študij kiparstva na likovni akademiji pri Zdenku in Borisu Kalinu. Po kiparski specialki se je preselil v Kočevje, kjer je do upokojitve poučeval osnovnošolski likovni pouk in nekaj časa umetnostno vzgojo na gimnaziji. Vzporedno s pedagoškim poklicem se je oblikoval kot umetnik. Sprva ga je pritegnil akvarel, a je kmalu dal prednost kiparstvu, preizkusil pa se je tudi v grafiki. Bil je med pobudniki Likovnega salona Kočevje. Ustvaril je številne javne spomenike, njegova dela krasijo cerkve po vsej Sloveniji, na ogled so tudi v galerijah v rojstni Osilnici in v Kočevju. Leta 1964 je dobil nagrado Prešernovega sklada. Ob sedemdesetletnici pa je v imenu Cerkve na Slovenskem prejel odličje Sv. Cirila in Metoda.
Z umetnostjo se je Stane Jarm srečal že doma, saj je bil oče podobar in izdelovalec oltarjev. Svoje pečat mu je dala tudi šola. Med umetniki pa je občudoval Franceta Goršeta in Franceta Kralja. Kljub temu je pri ustvarjanju vedno iskal lasten umetniški izraz in skušal v dela vtisniti tisto, kar je sam doživljal. Njegovo nepogrešljivo orodje je bila motorna žaga. V njegovih delih so vidne sledi težkega življenja ljudi v domačem kraju, obe vojni, trpljenje žena, težaških delavcev, predvsem pa Kristusa, ki je sprejel nase trpljenje vsega človeštva. Motiv trpljenja se zrcali od kipa trpeče matere v rojstni Osilnici do križevega pota v Kočevskem Rogu.
Stane Jarm se sprva ni posvečal cerkveni umetnosti. Na nek način je bil njegov oče kriv, da je zašel na to področje. Prvo tako naročilo je bil Križani za novo cerkev v Idriji. Po smrti očeta, ki ni mogel dokončati vseh naročil, so se začeli obračati nanj z različnimi prošnjami. Tako so nastajali križevi poti, kipi Križanega, tabernaklji, amboni, drugi deli cerkvene opreme, novomašni križi ... Zato je danes najbolj znan kot sakralni umetnik. Stane Jarm je o načinu svojega dela pred leti za revijo Ognjišče povedal: Predam se temu, kar želim. Bog me je ustvari takega, kakršen sem. S to danostjo delam in se prilagajam, kar trenutno opažam. Nadaljujem dokler po mojem mnenju stvar ni končana. Ko mi nekdo reče, naj naredim neki kip ali delo, začnem najprej premišljevati v tisto smer. Nato začnem delati tudi na podlagi izkušenj. Poslušam tistega, ki mi "naroči" delo, gledam les, iščem pravi kos, gledam, kje bo to stalo... Veste les je živa materija, treba ga je spoštovati, biti pozoren na letnice, na grče...
