Od petka do petka: 28. avgust - 2. september 2011

Slovenija | 04.09.2011, 07:24 Matjaž Merljak

Za vročim avgustom je tu politično razgiban september. Premier Borut Pahor še vedno ni razkril imen kandidatov za nove ministre. DZ se je seznanil z odstopom predsednika Pavla Gantarja. V javnosti spet odmevajo razlogi za in proti družinskemu zakoniku. V preteklem tednu tudi ni manjkalo športnih tekmovanj na najvišji ravni, v katerih so dokaj uspešno nastopali tudi Slovenci. Primož Kozmus je osvojil bron na atletskem SP.

Cerkev

Začeli smo novo pastoralno leto, ki je namenjeno socialni pravičnosti oziroma družbenemu nauku Cerkve. Potekalo bo pod geslom "Pravičnost v ljubezni". Mariborski nadškof Marjan Turnšek je pojasnil, da gre za nadaljevanje leta evharistije ter leta krščanske dobrodelnosti in solidarnosti.

Tema socialne pravičnosti bo zato v tem pastoralnem letu prežemala tudi druge dogodke v Cerkvi na Slovenskem. Po škofijah prav v teh dneh poteka pastoralni tečaj. Tema bo za izhodišče služila tudi na katehetskem in teološkem simpoziju. Na ravni župnij pa bodo o tem govorili v pridigah, pri verouku, v raznih skupinah, delavnicah in podobno.

Papež Benedikt XVI. Ob začetku šolskega, veroučnega in pastoralnega leta zato v septembru vabi k molitvi za vse učitelje, da bi znali posredovati ljubezen do resnice in vzgajati za resnične moralne in duhovne vrednote. Tudi slovenski molitveni namen je podoben: da bi naše, slovenske vzgojne ustanove znale in hotele mladim poleg izobrazbe posredovati tudi spoštovanje splošno priznanih človeških vrednot.

Verniki slovenskih župnij goriške nadškofije in tržaške škofije so pretekli ponedeljek poromali v romarsko svetišče na Barbani pri Gradežu. Gre za vsakoletno romanje, ki se ga udeleži od 500 do 700 ljudi. „Prvi namen je ta, da se Slovenci, ki smo ostali na italijanski strani meje, vsaj enkrat letno srečamo, povežemo, skupaj molimo, utrdimo spoznanja in na poseben način svojo krščansko pripadnost. Temu se pridružuje še drug namen; molitev za nove duhovne poklice, ki so pri naš pereč problem. Duhovniki se staramo, novih pa je zelo, zelo premalo. Zato se združujemo v molitvi,“ je o namenu dogodka povedal dekan v Štandrežu Karel Bolčina. Sveto mašo je tokrat daroval mariborski nadškof metropolit Marijan Turnšek.

Politika

Slovenska javnost še vedno ne ve uradnih imen kandidatov za nove ministre. Kot je po zadnji seji dejal premier Borut Pahor, bo listo kandidatov, na katero bo vezal tudi zaupnico vladi, predstavil prihodnji teden, ko jo bo tudi vložil v parlament. „Pogovori še potekajo. Veseli me, da se želijo kandidati večkrat pogovarjati z menoj in preveriti določene stvari. Vedo, da bodo prevzeli mandat, če jim bo zaupal to državni zbor v okoliščinah, ki so zahtevne. Tako se skupaj z njimi in s celotno ministrsko ekipo pripravljam na veliko odgovornost, ki jo bomo kot manjšinska vlada morda dobili zaupnico in na ta način nadaljevali delo v zelo zahtevnih pogojih. Imamo jasno vizijo, kratkoročne in dolgoročne cilje do predčasnih oziroma do rednih volitev. Jasno nam je, kakšno je naše politično poslanstvo, če bo zaupanje dobili.“ Premier tako ne izključuje dogovora o predčasnih volitvah tudi v primeru izglasovane zaupnice. Neuradno pa se med ministrskimi kandidati omenja: Tomaža Orešiča za gospodarstvo, Branka Janca za notranje ministrstvo, Jožefa Školča za kulturo, Tamaro Lah Turnšek za visoko šolstvo in Ksenijo Globokar za javno upravo.

Poslanci so se na petkovi izredni seji med drugim seznanili z odstopom predsednika državnega zbora Pavla Gantarja. Ta je ob slovesu ocenil trenutne politične razmere v državi in delo parlamenta. Gantar je prepričan, da bi bile predčasne volitve trenutno najbolj smiselna rešitev, glede zaupnice vladi premierja Pahorja pa pravi: „Z vsakim dnem odlašanja je možnost, da bi dobil zaupnico, manjša.“ Mandat, v katerem je vodil državni zbor, je bil po njegovem nenavaden in razmeroma težak. Kot pravi, so ga zaznamovali predvsem spori v koaliciji in močna opozicija. Ob tem je dodal, da opozicije ne gre enačiti le z SDS-om.

Civilna iniciativa za družino ter drugi podporniki referenduma o družinskem zakoniku so v četrtek začeli zbirati podpise za razpis referenduma. Vodja pobude Aleš Primc: „Prvič v slovenski zgodovini imamo ljudje možnost, da demokratično in javno izrečemo svojo hvaležnost materam in očetom. Žal družinski zakonik mater in očetov ne spoštuje, zato smo začeli z zbiranjem.“

Pridobiti morajo 40 tisoč podpisov, prvi dan pa so jih zbrali že več kot 10 tisoč. Državni zbor je nato v petek odločal o zahtevi za presojo ustavnosti referenduma, ki so jo zahtevale SD, LDS, Zares, DeSUS in nepovezanih poslancev. Ti menijo, da bi z odložitvijo uveljavitve ali padcem zakonika na referendumu lahko nastale protiustavne posledice. Matevž Frangež SD: „Oblast ljudstva ima eno omejitev, in to je ustava RS, ki zagotavlja to oblast večine, ampak po drugi strani ščiti tudi pravice manjšine.“ A kot je poudaril opozicijski poslanec iz SDS France Cukjati: „Sprejem takega zakonika bi pomenil razvrednotenje družine in zakonske zveze. Spodobi se, da o spremembi vrednostnega sistema, ki tako globoko posega v družino kot temeljno celico naroda. Zato ima zadnjo besedo, ne politika, ampak ljudstvo.“ Podporo referendumu so napovedale tudi stranke SDS, SLS, in NSi. Ti so prepričani, da zakonik poskuša razvrednotiti materinstvo in očetovstvo, kar je ključni razlog za referendum.

Na nekajurnem obisku v Sloveniji je bila minuli teden nemška kanclerka Angela Merkel. Z gostiteljem, predsednikom vlade Borutom Pahorjem, sta se pogovarjala predvsem o reševanju dolžniških težav v območju evra ter o tesnejšem povezovanju članic evrske skupine. Podpisala sta tudi deklaracijo o poglobljenem sodelovanju. Merklova je povedala, da moramo dodatno okrepiti evroobmočje, po drugi strani pa moramo pokazati enotnost. „Slovenija je verodostojna evropska partnerica, reforme pa potrebujejo vse članice. V zadnjem času se je v Sloveniji glede tega veliko zgodilo. Nekatere reforme so padle na referendumih, zato je treba najti poti iz tega položaja. Večje kot je soglasje v državi glede reform, bolje je. Premierja podpiram pri izvedbi strukturnih reform, a Slovenija ni edina država, ki mora te reforme izvesti.“ Visoka gostja je svoj obisk zaključila s pogovori s predsednikom največje opozicijske stranke SDS Janezom Janšo. Govorila sta predvsem o trenutnem položaju v uniji, v Sloveniji in na Zahodnem Balkanu.

Slovenski bruto domači proizvod se je v drugem četrtletju povečal za 0,1 odstotka, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa za 0,9 odstotka. Gospodarska rast se je tako znižala z dveh odstotkov na slab odstotek. Karmen Hren s statističnega urada je pojasnila, da je Slovenija sledila dogajanju v ostalih članicah območja evra, kjer se je dinamika gospodarske rasti v drugem četrtletju občutno upočasnila. „Do upada dinamike rasti ni prišlo samo na agregatni ravni, torej pri bruto domačem proizvodu, ampak smo to zabeležili praktično pri vseh elementih povpraševanja in tudi v skoraj vseh dejavnostih se je rast dodane vrednosti upočasnila v drugem četrtletju glede na drugo četrtletje.“ Boštjan Vasle, direktor Umarja, pa je povedal, da gospodarsko aktivnost še naprej spodbuja tuje povpraševanje, domača potrošnja pa zaradi zaostrenih razmer na trgu dela in poglabljanja krize v gradbeništvu ne kaže znakov okrevanja. Cene življenjskih potrebščin so se sicer letos dvignile za odstotek.

Družba in kultura

Po dveh mesecih počitnic se je 1. septembra v izobraževalne ustanove vrnilo 260 tisoč slovenskih osnovnošolcev in srednješolcev. Nekaj več kot 18300 otrok je šolski prag prestopilo prvič. Posebej slovesno so v novo šolsko in katehetsko leto stopili v katoliški osnovni šoli Alojzija Šuštarja, s slovesnimi svetimi mašami pa so v šolske klopi ponovno sedli tudi gimnazijci na škofijskih gimnazijah v Vipavi, Mariboru, Želimljah in v Šentvidu nad Ljubljano. Za dijake, starše in učitelje ljubljanske škofijske gimnazije je v cerkvi sv. Vida mašo daroval upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran. Mlade je spodbudil, naj zaupajo v svoje sposobnosti. Dejal je, da je znanje v katoliških šolah postavljeno v okolje vere, modrost in življenjska vizija. „Kongregacija za katoliško vzgojo posebej poudarja, da je katoliška šola kraj celostnega izobraževanja človeške osebe z jasnim vzgojnim načrtom, katerega temelj je Kristus.“

Policija in Agencija za varnost v prometu kot vsako leto povečujeta nadzor na cestah okoli šolskih zgradb v dneh do 10. septembra, da bi bilo čim manj žrtev. Letos je v prometnih nesrečah umrlo že osem otrok.

Slovenski oktet je s koncertom v ljubljanskih Križankah je na zadnji avgustovski večer počastil svoj jubilej, 60-letnico delovanja. Zasedba je nastala leta 1951 na pobudo Slovencev, ki so živeli v Severni Ameriki. Do danes je oktet stal že na vseh pomembnih svetovnih odrih, v njem je delovalo več kot 30 pevcev. V jubilejnem letu jih čaka kar nekaj dela. „Snemali bomo nove plošče, z novimi projekti, z deli slovenskih skladateljev, ki v za oktet pišejo v sedanjem času. Vse bo baziralo na slovenski glasbi in promociji slovenskih skladateljev sedanjega obdobja,“ je povedal umetniški vodja Jože Vidic, ki je član okteta že 15 let. Slovenski oktet je do zdaj izdal približno 40 albumov in zapel na skoraj 6 tisoč koncertih.

Šport

V preteklem tednu ni manjkalo tekmovanj na najvišji ravni, v katerih so dokaj uspešno nastopali tudi Slovenci.13. atletsko svetovno prvenstvo v južnokorejskem Deaguju je našim atletom spet prineslo velik zalet; Primož Kozmus je namreč v metu kladiva osvojil bronasto odličje z 79,39 metra. „Seveda sem zelo vesel tega, saj nisem pričakoval medalje. To je zame velik rezultat. Danes sem imel srečo. Res sem naredil dober rezultat. Prvi met je bil dober in vedel sem, da lahko k temu še nekaj dodam. Ostali so imeli slabši dan in medalja je tu.“ To je četrta slovenska atletska medalja v zgodovini svetovnih prvenstev, a kar tri izmed teh nam je prinesel Kozmus, eno pa je leta 1999 prispeval Gregor Cankar v skoku v daljino. Martina Ratej je v metu kopja osvojila zelo dobro sedmo mesto. Medalja je bila nedosegljiva, saj bi morala osebni rekord popraviti več kot za meter.

Po dvaindvajsetih letih se je svetovno prvenstvo v veslanju vrnilo na Bled. Najboljši veslači sveta so se merili med 28. avgustom in 4. septembrom. Največ smo pričakovali od našega šampionskega dvojnega dvojca Luka Špik – Iztok Čop. V silovitem petkovem finalu na blejskem jezeru pa sta žal ostala brez tako želene medalje. Uvrstila sta se na 5. mesto, najvišja mesta pa so si razdelili Novozelandca, Nemca in Francoza. Od bronaste medalje ju je ločilo osem desetink sekunde. „Čoln predvsem v prvem delu ni lepo stekel, zelo sva se mučila, a zgubila kontakt. Dobro sva napadla na koncu in dala vse od sebe. Ampak več kot za 5. mesto ni to ni bilo dosti. V sredini nisva ujela ritma in nisva uspela priti skupaj s Francozi in Avstralci priti skupaj v zadnjih metrih,“ je v prvi izjavi po tekmi povedal Čop. Rajko Hrvat v lahkem enojcem je prvenstvo končal kot 12.

Na 37. evropskem košarkarskem prvenstvu v Litvi se naši košarkarji po uvodnih dveh tekmah dobro držijo. V prvem krogu so premagali Bolgarijo, v drugi pa reprezentanco Ukrajine, a le za štiri točke. Rezultat je bil 68:64. Najboljša strelca sta bila Mirza Begić s 14 točkami in Erazem Lorbek, ki jih je dosegel dvanajst: „Vesel sem. Samo da smo zmagali! Drugo bomo analizirali potem. Težave nam je delala conska postavitev. To moramo odpraviti.“ Naslednji nasprotnik naših je bila Gruzija, a o nadaljnji poti naših košarkarjev na evropskem prvenstvu bomo lahko kaj več povedali v naslednji oddaji.

Odstopi pri Smučarski zvezi Slovenije se nadaljujejo. Potem ko je v torek z mesta predsednika alpskega zbora in odbora odstopil Jure Košir, se je na četrtkovi seji poslovil še direktor zveze Matija Vojsk, ki je povedal, da se v odnosih s sodelavci in klubi ni najbolje znašel.