Drobci iz zgodovine Jamelj

| 02.09.2011, 08:15 Matjaž Merljak

Velikokrat rad pobrskam po zapisih, ki se nanašajo na zgodovino naše vasi Jamlje. Do nedavnega smo vedeli, da je najstarejša omemba Jamelj zapisana v listini, ki jo hranijo v Trstu. Pred nedavnim pa se je v naši cerkvi pod korom pojavil mali uokvirjen podatek, ki nas obvešča, da se Jamlje omenjanjo precej prej, kot smo vedeli do zdaj.

Sreda 14 meseca novembra 1635

Zaslišanje se je izvršilo v Opatjem selu na županovem domu, kjer se nahaja urad pisarne devinskega gospostva. Opravilo se je vršilo omenjenega dne in prav tam, ko se je zadeva razvedela.

Pozvan je bil Jurij Radetič iz Jamelj, ki ga je sodišče najelo kot pojasnilno pričo, ter opomnjen in zaprisežen itd, je na vprašanja ki jih je potrdil s svojo zaprisego z dotikom rok izpovedal, kakor sledi in sicer:

Na vprašanje je odgovoril:

Splošno je znano, da Tržišani (quelli di Monfalcone), prebivalci Selc (Ronchi dei Legionari) in prebivalci s. Pola (Ronchi dei Legionari) neprestano sekajo drva in si jih prilaščajo (po gozdovih), ki spadajo pod devinski sodni okoliš (jurisdikcijo), in sicer na območju Zavodov, ki pripadajo vasi Jamlje. Zaradi uživanja le-teh plačujejo vaščani (i Bulliggi) (devioskemu) gradu letno po dvanajst kozličev. Ker sem se v pretečenih letih postavil po robu dvema od njih, ki sta pripravljal drva v omenjenih “Zavodih”, sta me napadla in suvala do take mere, da bi tam za gotovo obležal mrtve, ako se ni tam nahajala gospda Franc Soratti in pokojni Tomaž Favorito in to se je ponovoli v navzočnosti gospoda Andreja Vizintin-a in Boštjana Devetak-a.

Na vprašanje je odgovoril:

Oba moja napadalca sta bila doma iz St. Pola, prvemu je bilo ime Gregor Pin, drugemu pa Andrej Sansa.

Datum: 14. november 1635.

Po vsej verjetnosti gre tu za zaslišanje prič o kazenski zadevi v hiši župana v Opatjem selu, kjer se je leta 1635 nahajal urad devinskega gospostva. Ta datum smo imeli v Jamljah za prvo omembo naše vasi. Pred nedavnim pa se je v naši cerkvi v Jamljah pod korom pojavil mali uokvirjen podatek, ki nas obvešča:

“Iz neke listine, ki je bila izdana 1. marca 1325, izvemo, da je imela mirenska cerkev sv. Jurija vinograd pri Doberdobškem jezeru. V njej beremo, da je neki Lenart iz Jamelj prodal Henriku, pisarju v Gorici, v okolici jameljske vasi tik (doberdobškega) jezera vinograd, dotikajoč se vinograda (cerkve) sv. Jurija iz Mirna (sancti Georri de Merin) ob javni poti. Tako piše v arhivu grofa Sigismunda Attemsa iz Podgore. Ta podatek so objavili v Izvestju Muzejskega društva za Kranjsko v štev. 12. leta 1902, na strani 68, štev. 14.“

Kot marsikaj, je tudi to iztaknil naš g. župnik Ambrož Kodelja in nas tako na novo seznanil z delčkom naše krajevne zgodovine. V tem zapisu je omenjen datum 1. marec 1325 za Jamlje, kar po dosedanjem vedenju priča, da je to najstarejša uradno zapisana omemba vasi Jamlje.

Ta letnica je vklesana tudi na podstavku našega novega daritvenega oltarja. Tako nas povezuje z našo krajevno zgodovino in tudi z našimi predniki, na katere bi morali večkrat pomisliti.