Drinske mučenke - sestre Jula, Berchmana, Krizina, Antonija in Bernadeta
Slovenija | 20.09.2011, 16:51
V Sarajevu v Bosni in Hercegovini bo v soboto, 24. septembra 2011, razglasitev petih Drinskih mučenk za blažene. Redovnice so bile članice sester Družbe hčera Božje ljubezni, med katerimi sta bili tudi Slovenki s. Krizina Bojanc in s. Antonija Fabjan.
Sestre Hčere Božje ljubezni je na povabilo nadškofa dr. Josipa Stadlerja, leta 1882 v Sarajevo osebno pripeljala ustanoviteljica Družbe Franciska Lechner. Leta 1911 so na Palah, nedaleč od Sarajeva, odprle samostan Marijin dom. Prvotno je bil zamišljen kot oaza za počitek bolnikov in sester učiteljic iz Zavodov sv. Jožefa. Vendar je Marijin dom kmalu postal znan zaradi dobrih del do ubogih, ki so trkali na vrata, posebno pa do pravoslavnih sosedov. Zaradi tega so ga imenovali "Gostišče ubogih".
Ob izbruhu vojne leta 1941 so bile v samostanu na Palah s. M. Jula Ivanišević (Hrvatica, r. 1893.), kot predstojnica, s. M. Berchmana Leidenix (Avstrijka, r. 1865.), s. M. Krizina Bojanc (Slovenka, r. 1885.), s. M. Antonija Fabjan (Slovenka, r. 1907.) in s. M. Bernadeta Banja (Madžarka, r. 1912.). Z dejavno ljubeznijo so v duhu svoje družbe pričevale za krščansko ljubezen. Požrtvovalno so negovale bolnike in velikodušno delile kruh otrokom državnega Otroškega doma. Med njimi niso delale razlik, ne po veri in ne po narodnosti. Podpirale so uboge in berače, ki so prihajali iz Romanije. Kljub temu so četniki 11. decembra 1941 vseh pet sester odvlekli na pot proti Goraždu, hišo pa izropali in zažgali. Križev pot je sestre vodil po mrazu in snegu, brez potrebne obleke, med zasliševanjem, grožnjami in poniževanji, najprej do Carevih Voda in Sjetline. Tam so četniki 75 letno s. M. Berchmano, izčrpano od potovanja in oslabljeno zaradi dogodkov, ločili od drugih sester in jo nekje zadržali. Sestre Julo, Krizino, Antonijo in Bernadeto so odvedli naprej do Goražda.
Potovanje sester od Pal preko Romanije do Goražda je trajalo štiri dni in štiri noči. V Goražde so prispele 15. decembra 1941 popoldne. Namestili so jih v drugo nadstropje vojašnice. Še tisti večer so podivjani in pijani četniki vdrli v njihovo sobo in jih hoteli onečastiti. V obrambi svojega človeškega dostojanstva in obljube čistosti so se sestre iztrgale iz rok napadalcev in druga za drugo poskakale skozi okno. Četniki so medtem zdrveli pred vojašnico in hudo ranjene sestre z noži usmrtili. Odvlekli so jih do reke Drine, ki je nekaj dni za tem odnesla njihova trupla.
S. M. Berchmana je deset dni ostala v Sjetlini, kjer si je kar dobro opomogla. Nato naj bi odšla v Goražde k drugim sestram, ki pa so bile medtem že mrtve. Dva četnika sta jo odpeljala na saneh. Kočijaž je potem, ko se je vrnil, povedal, da je srečno prispela k svojim sestram. Spremljevalec pa je imel njen rožni venec obešen okoli vratu. Zapisano je, da je bila ubita 23. decembra 1941.
Sestre Jula, Berchmana, Krizina, Antonija in Bernadeta, znane kot „Drinske mučenke“, so velikodušno in z nesebično ljubeznijo kot misijonarke v "trpinčeni Bosni" služile Bogu predvsem s pomočjo ubogim. Zvestobo Bogu so potrdile s prelitjem svoje krvi. Glas o njihovi mučeniški smrti se je razširil daleč naokoli. Zato je sarajevski nadškof kardinal Vinko Puljić potem, ko je dobil potrebno dovoljenje od Kongregacije za razglasitev za svetnike, 4. decembra 1999 izdal odlok o začetku škofijskega postopka za njihovo beatifikacijo. Razglasitev božjih služabnic M. Jule Ivanišević in štirih sester za blažene ne bo samo uradno priznanje njihovega mučeništva, ampak tudi visoko priznanje duhovnih vrednot, za katere so sestre živele in žrtvovale svoja življenja.
Božje služabnice Jula Ivanišević, Berchmana Leidenix, Krizina Bojanc, Antonija Fabjan in Bernadeta Banja so priče izjemne zvestobe Bogu in dejavne ljubezni do ubogih. V veri upravičeno upamo, da bo njihova prelita kri seme novih osveščenih in odgovornih kristjanov in novih duhovnih poklicev za nove čase. Mučenke so močne zagovornice v vseh potrebah, posebno v težkih življenjskih preizkušnjah in nevarnostih. Mnogi so se o tem že prepričali.
