46. študijski dnevi Draga

Cerkev na Slovenskem | 02.09.2011, 13:17 Marta Jerebič

Na Opčinah pri Trstu se popoldne začenjajo že tradicionalni 46. študijski dnevi Draga.

V petek, 2. septembra 2011, ob 16.30, bosta Bogdan Žorž in Kristina Martelanc predavala na temo krize odnosov v družini. Odgovarjala bosta na vprašanja o tem, ali je družina večna, trajna vrednota ali je le nekakšna družbeno-sociološka kategorija, ki se spreminja v procesu družbenih sprememb? Ali velike družbene spremembe v odnosu do družine pomenijo evolucijo, razvoj, napredek ali odklon od naravnega reda, ki je sestavni del razpada zahodne civilizacije?

Ob 21.00 bo na prireditvenem prostoru koncert Slovenskega okteta.

 

V soboto, 3. septembra 2011, ob 16.30, bo dr. Rafko Dolhar imel predavanje z naslovom Ali lahko tudi zamejski Slovenci praznujemo 150-letnico Italije? Slovenci v Italiji so razpršeni v treh pokrajinah, njihovo usodo so krojile različne zgodovinske okoliščine, zato na drugačen način zaznavajo nacionalno in kulturno pripadnost ter različno občutijo zamere proti državi, ki ne spoštuje človekovih pravic.

V nedeljo, 4. septembra 2011, ob 9.00, bo ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Anton Stres za udeležence Drage daroval mašo, ob 10.00 pa bo predaval na temo Nova evangelizacija po slovensko. Po papežu Janezu Pavlu II. se je Cerkev podala na pot nove evangelizacije. Gre za odgovor katoličanov na pojav sekularizacije, ki ukinja družbeno podporo krščanski vernosti. Člani Cerkve bodo to ostali, če bodo odkrili osebno vero in jo podpirali z občestvenimi oblikami Cerkvenega življenja.

Ob 15.00 bodo udeleženci v Zinkovem domu na Opčinah obiskali razstavo ilustratorskih del slikarke Bare Remec, ob tej priložnosti pa jih bo nagovorila predsednica Slovenske kulturne akcije dr. Katica Cukjati.

Ob 16.00 bo predavanje dr. Franceta Arharja z naslovom Od tolarja do evra, v katerem bo spregovoril o cenovni stabilnosti in sanaciji bančnega sistema, ki sta bila temeljna predpogoja za nadaljnji razvoj samostojne slovenske države v smeri vključevanja v evropske integracije. Neizkušenost, želja po hitri obogatitvi, strah pred tujimi lastniki in neodgovorno lastništvo so pripomogli k bistveno večjemu padcu gospodarske rasti, kot je ta bila zabeležena v Evropi. Pot naprej zahteva širši družbeni dogovor, predvsem pa bolj etično ravnanje vseh udeležencev na trgu, kajti majhno odprto ekonomijo mora zaznamovati visoka konkurenčnost, temelječa na odličnosti.