Od petka do petka: 19. – 26. avgust 2011

| 28.08.2011, 06:37 Matjaž Merljak

V tokratnem pregledu domačega dogajanja se bomo najprej ustavili v Madridu saj se je na svetovnem dnevu mladih s papežem srečalo tudi devetsto mladih iz Slovenije. Doma smo imeli medtem tradicionalno Romanje treh dežel. Sledilo bo nekaj novic iz sveta politike. Ustavili se bomo pri Slovenskem zgodovinskem atlasu in pri nekaterih športnih rezultatih naših tekmovalcev oziroma tekmovalk, ki so odmevali tudi v svetu.

Cerkev

Svetovni dan mladih, ki je potekal med 16. in 21. avgustom 2011 v Madridu, je imel tudi slovenski pridih. Na njem je sodelovalo devetsto mladih iz Slovenije, s katerimi so bili nekateri duhovniki in škof Jurij Bizjak, ki je v Cerkvi na Slovenskem odgovoren za pastoralo mladih. Pred vrhuncem srečanja v španski prestolnici pa se jim je pridružil še celjski škof Stanislav Lipovšek. Rdeča nit tokratnega srečanja je bila misel iz pisma Kološanom: „Ukoreninjeni in sezidani v Kristusu ter utrjeni v veri“. Papež je nanjo navezal tudi svoje sporočilo mladim: „Delite z drugimi svoje veselje v veri. Svet potrebuje pričevanje vaše vere, potrebuje Boga!“ Za slovenske romarje na svetovnem srečanju mladih katoličanov se bo Madrid nadaljeval v Stični, ki bo septembra gostila že trideseto srečanje mladih iz vse Slovenije. Do takrat pa bodo v njih odmevali dogodki, ki so jih doživljali v Španiji, še zlasti sobotno bdenje s papežem, ko je vse presenetila nevihta z viharjem. Mladost, skupna molitve, živa vera, navdušenje nad papežem, vse to je vihar spremenilo v preizkušnjo, ki je še utrdila. O tem je duhovnik Marko Veršič povedal:

Mislim, da je tisti večer pokazal, da bodo viharji vedno obstajali, ampak ne bodo uničili tistega veselja, ki pa vedno je prisotno.

Mladi so se na poti domov ustavili še v Lurdu in se zahvalili za duhovno bogat svetovni dan mladih v Madridu, nekateri tudi z željo, da bi leta 2013 lahko doživeli nekaj podobnega v Riu de Janeiru v Braziliji.

Medtem, ko so se mladi veselili srečanja s papežem, se je na Zaplazu na Dolenjskem na Romanju treh dežel zbralo več kot dva tisoč romarjev iz Slovenije avstrijske Koroške ter zamejskih škofij v Italiji. Gre za tradicionalno romanje, ki že tri desetletja povezuje vernike ljubljanske in videmske nadškofije ter celovške škofije. Geslo letošnjega romanja „Po novih poteh v nove dni“ so organizatorji vzeli iz pesmi blaženega Alojzija Grozdeta, katerega relikvije od 28. maja letos počivajo v Grozdetovi kapeli v omenjenem svetišču. Srečanje se je začelo duhovnim programom in nadaljevalo s sveto mašo, pri kateri so se ljubljanskemu nadškofu Antonu Stresu pri oltarju pridružili še novomeški škof Andrej Glavan, koprski škof Metod Pirih, celovški škof Alois Schwarz, videmski nadškof Andrea Bruno Mazzocatto in njegov predhodnik upokojeni nadškof Pietro Brollo. Nadškof Anton Stres je glede na nedavno beatifikacijo mučenca Grozdeta v pridigi spregovoril predvsem o njegovem vzoru: „Jezus je naš edini Odrešenik, naša pot, po kateri želimo hoditi, naša resnica, ki jo sprejemamo za svoje osebno prepričanje in naše življenje, v katerega upamo in se ga veselimo. ... To je tisti temelj, o katerem pravi apostol Pavel, da drugega temelja ni in ne more biti. To je tudi temelj našega srečanja: kljub vsem jezikovnim in kulturnim razlikam nas povezuje dejstvo, da hodimo po isti poti, da imamo isto resnico in upamo v isto polnost življenja, ki je Jezus Kristus. Blaženi Alojzij Grozde, ob čigar grobu smo se zbrali, je vse to globoko veroval in vedel. Zato ni bil pripravljen, da bi se odpovedal Jezusu, da bi se odpovedal svoji veri, ampak nasprotno, Jezusu Kristusu je hotel v celoti posvetiti svoje mlado življenje.“ Prihodnje leto bo srečanje treh dežel v Vidmu, gostila pa ga bo tamkajšnja nadškofija.

 

Politika in gospodarstvo

Bajukov pogreb

Na ljubljanskih Žalah so se minulo nedeljo popoldne svojci, prijatelji in politiki poslovili od nekdanjega premiera, ministra in poslanca Andreja Bajuka, ki je v 68. letu starosti umrl v noči na 16. avgust. Po sklepu vlade je bil pokopan z vojaškimi častmi. Pri mrliški vežici sta o pokojnem predsedniku vlade spregovoril predsednik vlade Borut Pahor in Bajukov strankarski kolega in član izvršilnega odbora NSi Alojz Sok. Slednji je med drugim dejal: "Celotna Slovenija je kar naenkrat priznala, da se je za vedno poslovil izreden človek. To so priznali tudi tisti, ki prej, čeprav bi lahko, tega nikoli niso rekli." Nekaj besed sta spregovorila tudi nekdanji veleposlanik Slovenije pri EU in Bajukov zet Igor Senčar ter predsednik SAZU dr. Jože Trontelj. Pogrebno mašo, ki smo jo neposredno prenašali na valovih Radia Ognjišče, je ob somaševanju devetnajstih duhovnikov daroval ljubljanski nadškof Anton Stres. V pridigi je med drugim dejal, da je Andrej Bajuk "vedno bolj odgovorne službe, ki so mu jih ljudje zaupali, sprejemal v svoji veri kot nalogo, ki jo je hotel izpolniti pred Bogom z vso odgovornostjo in poštenostjo. Svoja poslanstva je pogumno izpolnjeval ne glede na to, ali so ga hvalili ali zaničevali". Nadškof Stres je imel tudi pogrebni obred pri grobu pokojnega.
Vlada je na zadnji seji podprla kandidaturo Jerneja Sekolca za slovenskega člana arbitražnega sodišča, ki bo odločalo o meji med Slovenijo in Hrvaško, je na novinarski konferenci po seji sporočil minister za pravosodje Aleš Zalar. Vlada je mnenje posredovala predsedniku države. Jutri se bo s kandidaturo seznanil še sodni svet. Če bo tudi ta pritrdil kandidaturi, bo predsednik države nadaljeval s postopkom izbire in njegovo kandidaturo poslal v državni zbor, ki mora kandidaturo podpreti z večino vseh poslancev. Medtem so se pojavili namigi, da je bil razpis oziroma izbira arbitra nepregledna. Po eni strani so bili odgovorni že nekaj mesecev v stiku s Sekolcem, po drugi strani pa so želeli prikazati, da gre za javni razpis.

Študijski center za narodno spravo je minuli četrtek v minoritskem samostanu na Ptuju pripravil že tretjo slovesnost ob dnevu Spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Na njej se je zbralo nekaj nad sto petdeset ljudi, med katerimi so bili visoki cerkveni predstavniki, poslanci državnega zbora ter evropski poslanec Milan Zver. Slavnostni govornik, predsednik SAZU Jože Trontelj, je opozoril, da spomina na grozote dvajsetega stoletja ne smemo potiskati v pozabo. Moramo ga sprejeti kot neločljiv del naše dediščine in silen etični opomin. Klici in porogljivo norčevanje iz preštevanja kosti iz množičnih grobišč so po njegovih besedah v nasprotju z zdravo človeško empatijo, ki naj bi bila podlaga socialno čuteče družbe, je dejal Trontelj in nadaljeval: „Iztrebljanje sočutja je bilo v vojnem in povojnem času prvi korak k zločinu. Ponovno odkrivanje, obnavljanje sočutja, bo korak v kesanje in odpuščanje; bo korak k resnični spravi. Zato je sočutje odrešilno. Empatije je pogoj za človečnost. Brez sočutja je prazno upanje, da bomo uspešno gojili strpnost, človekove pravice, človekovo solidarnost. Brez empatije ne bomo imeli demokracije.“ Med krajšim programom so prebrali poslanico predstojnika Centra za proučevanje komunističnih gospodarstev v Londonu Ljuba Sirca. Udeleženci so si ogledali še film Ormoški Petriček, ki pripoveduje o usodi otrok, ki jih je tedanja oblast leta 1945 skupaj s starši zaprla v taborišče Šterntal - današnje Kidričevo. Vladajoča politika zaenkrat ne čuti potrebe, da bi dan spomina na žrtve vseh totalitarizmov, obeležili na državni ravni kot je predlagal evropski parlament.

Minister za pravosodje Aleš Zalar bo začasno vodil še notranje ministrstvo, ki ga je pred dnevi zapustila Katarina Kresal, njegova strankarska kolegica. Kot upa, bo oba resorja vodil le krajši čas, saj naj bi državni zbor sredi septembra odločal o petih kandidatih, ki jih bo premier Borut Pahor predlagal na izpraznjena ministrska mesta. Vladna koalicija, ki jo sestavljata le še SD in LDS, se zaenkrat še ni uspela dogovoriti o delitvi resorjev. Tudi naslednika Pavla Gantarja, ki zapušča mesto predsednika državnega zbora, še nimajo. Poleg iskanja kandidatov, se bosta vlada in parlament ukvarjala še z rebalansom proračuna in ustavno presojo o referendumu o družinskem zakoniku. Pahor je sicer že napovedal, da bo na imenovanje novih ministrov vezal zaupnico vladi. Četudi bo ta izglasovana, se namerava z vsemi strankami dogovoriti za razpis predčasnih volitev.

V Gornji Radgoni se je končal 49. mednarodni kmetijsko živilski sejem Agra. Tokrat je privabi kar sto dvajset tisoč obiskovalcev, ki so si lahko ogledali, kar so jim pripravili razstavljavci iz sedemindvajsetih držav. Organizatorji so tokrat posebno pozornost namenili Poljski, ki je bila gostja prireditve, pa tudi Braziliji, Češki, Vojvodini, Moldaviji in Kosovu. V ospredju pa so bile razstava živali in razstava rastlinske proizvodnje ter gozdno-parkovni nasad z gozdno učno potjo. Preko petdeset strokovnih posvetov, predavanj, okroglih miz je dodobra obdelalo vse aktualne teme, ki se tičejo kmetijstva, kmetijske politike in podeželja. V Gornji Radgoni se že pripravljajo na jubilejni sejem 2012, ko bo imela prireditev polstoletno tradicijo.

Kultura

Pri založbi Nova revija je te dni izšel Slovenski zgodovinski atlas. Gre za delo, ki na več kot 230 kartah, 49 skicah in tlorisih ter desetih tabelah in grafičnih prikazih zajema vsa najpomembnejša obdobja slovenske zgodovine, od prazgodovinskih kultur na naših tleh do neodvisne države. Direktor založbe Tomaž Zalaznik je na predstavitvi med drugim dejal: „To kar je imamo pred sabo celotno zgodovino na naših tleh od prazgodovine do danes. Marsikaj tistega, kar nismo vedeli, se nam kar naenkrat plastično in enostavno odpre. Vse tisto, kar je spisano v debelih knjigah, se nam odpira na precej bolj enostaven in pregleden način. Hkrati je kar precej stvari narejenih popolnoma na novo, tako da se odpirajo tudi tiste stvari, ki jih doslej sploh nismo poznali ali pa vedeli.“

Avtorji Boris Golec, France M. Dolinar, Miha Kosi, Aleš Gabrič in Tomaž Nabergoj so atlas kronološko razdelili v osem poglavij, ki predstavljajo temeljno delitev slovenskega naroda na slovenskem etničnem ozemlju: prazgodovina, rimska doba, zgodnji srednji vek, visoki in pozni srednji vek, od začetka novega veka do pomladi narodov 1848, od Zedinjene Slovenije do razpada Avstro-Ogrske, obdobje Jugoslavije in obdobje države Slovenije. Atlas prikazuje tudi cerkvenoupravno ureditev na naših tleh od oglejskega patriarhata do sedanje razdelitve na šest škofij in dve metropoliji. Delo, ki je nastajalo deset let, sodi k zbirki Slovenska kronika, ki zaenkrat v petih zvezkih prikazuje zgodovino Slovenije v devetnajstem in dvajsetem stoletju.

Na celjskem gradu so sredi tedna podelili 15. Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta 2011. Dobila jo je pesnica Barbara Korun za zbirko Pridem takoj. To je njena četrta knjiga poezij; pred tem je izdala zbirke Ostrina miline, Zapiski iz podmizja ter Razpoke. Zlatnik poezije pa je prejel pesnik Veno Taufer. Podelili so mu ga za njegov pesniški opus, za prispevek k slovenski kulturi in ustvarjalnosti ter požlahtnjenju slovenskega jezika. Slednjega so prejšnja leta prejeli Ciril Zlobec, Tone Pavček, Kajetan Kovič, Ivan Minatti, Miroslav Košuta in Neža Maurer.

Šport

Nogometaši Maribora so na povratni tekmi 4. kroga kvalifikacij za evropsko ligo v Glasgowu igrali neodločeno 1:1 proti ekipi Rangers in se tako uvrstili v skupinski del evropske lige.

Slovenska judoistka Urška Žolnir je na svetovnem prvenstvu v judu v Parizu v kategoriji do 63 kilogramov osvojila bronasto kolajno. Žolnirjeva je tako osvojila že drugo odličje na svetovnih prvenstvih, bronasta je bila že v Kairu 2005.

Plavalka ravenskega Fužinarja Tjaša Oder je pred tednom dni v Limi v Peruju osvojila naslov mladinske svetovne prvakinje na 1500 m prosto. Obenem je za več kot pet sekund izboljšala tudi lasten - slovenski - rekord na tej razdalji.

Zadnja tekma svetovnega pokala športnih plezalcev in športnih plezalk v balvanskem plezanju v Münchnu je minila po slovenskih notah. Mina Markovič je v finalu ugnala vse tekmice in se veselila svojih prvih stopničk v tej zvrsti športnega plezanja.

Košarkarji Slovenije so niz prijateljskih tekem pred evropskim prvenstvom v Litvi, ki se bo začelo 31. avgusta, sklenili s prepričljivo zmago v Stožicah proti Litvi. Slovenija je v pripravah na prvenstvo dobila sedem tekem, izgubila pa je dvakrat z evropskimi prvaki Španci ter enkrat s Hrvaško.