Med rojaki še odmevajo junijska praznovanja
| 13.08.2011, 10:28 Matjaž Merljak
Med rojaki v Avstraliji, kjer je zima s hladim in deževnim vremenom, odmevajo junijsko praznovaje 20-letnice samostojnosti Republike Slovenije in praznik Svetega Rešnjega telesa in krvi.
Na tem koncu sveta se kopljemo v zimskem bledem soncu in se nimamo kaj hvaliti z vremenom ali kakšnih večjih vremenskih ugodnostih. Zelo pa smo zadovoljni, da nam hladno in deževno vreme polni vodne rezervoarje. Od 33 odstotkov vode še pred dvema letoma je v rezervoarjih do danes številka narasla na 60 odstotno in po nekaterih krajih še znatno več. Za enkrat smo na zeleni veji, kot se temu reče. Še pred nekaj leti je bila v državi Viktoriji situacija o pomanjkanju vode zelo resna, tako resna, da je viktorijska vlada pričela z načrtom za gradnjo predelave morske vode v pitno vodo - »desalination plan«. Projekt, kateri je že leto ali dve v polnem teku, naj bi bil v nekaj letih končan. Finančni minister nam je zagotovil, da bodo po vsej verjetnosti končni rezultati presegli dva ali celo 3 bilijone dolarjev in preden naj bi se ta dolg poplačal, bo vzelo davkoplačevalcem najmanj 30 let ali še dlje. Zaenkrat ni panike take ali drugačne kot še pred letom dni.
Drugi še večji problemi so tudi ceste in železnice. Znova in znova se gradijo nove ceste in dodajajo, kar se dodati še da, nekaj mesecev za tem, zastoji tudi tam. Po vlakih, tramvajih, kamor koli se pelješ je čas tisti faktor, ki ti narekuje, kdaj iin ob kateri uri! Ogromne gneče so prav jutranje in večerne ure, ko se ljudje vozijo na delo in iz dela domov. Biti tukaj brez avtomobila, ni za pomisliti, sicer so pa razdalje tiste, ki to nujo ustvarjajo.
Glavna mesta se še vedno z vso vnemo gradijo, nova predmestja rastejo kot gobe. Dotoki novih imigrantov iz dneva v dan naraščajo. Vsako dnevni pogovori se vrtijo prav okoli prometa in zmogljivosti dnevnega vrveža. Podeželje pa istočasno umira od pomanjkanja vsega tega, kar je v glavnih mestih nadloga. Že so tamkajšnji kmetje in občani delili zemljo in hiše po zelo zmernih cenah, pa je bilo bore malo zanimanja. Največkrat so mladi tisti, ki po končani šoli naredijo še izpit za avto in rečejo: Nasvidenje podeželje, halo mesto! Začaran krog!
Te dni je našla pot v javnost še ena zanimivost. Verjetno vam je znano,da so tudi Avstralci znani po končanem vsakodnevnem delu navajeni narediti še ovinek v hotel ali pivnico na kozarec ali dva s prijatelji. To je zelo stara navada, ki se jo posebno starejši držijo še danes. Z leti so se z mlajšimi moškimi pričele družiti tudi ženske, postajala je drugačna družba in nobene prave ponudbe piva prav za nežni spol. Melbournska pivovarna – CUB - Carlton&United Breweries, ki že obstoja od leta 1907, so bili mnenja, da so vse predolgo prezirali prav ženski spol. Odločili so se in na trg ponudili pivo, ki naj bi se prilagajal novejšim nežnejšim okusom. Rezultati pozitivno kažejo, da je pivovarna uspela. Pravijo tudi, da se ob pivu napravijo marsikatere kupčije, torej ni prepozno predstaviti okus tudi ženskemu spolu, verjetno bo ob skupnem veselju in pitju piva posebno v toplejših časih, marsikateri par celo stopil pred oltar.
Na zahodnem koncu Melbourna je bil Klub«Jadran« izbran od petih slovenskih društev za gostitelja praznovanja 20-letnice samostojne Republike Slovenije. Sam program tega velikega dne se je pričel že ob 15. uri. Gostje tega velikega dne so bili: p. Ciril Božič OFM, OAM, predsednik Sveta slovenskih organizacij v Viktoriji g. Stanko Penca, začasni odpravnik poslov na veleposlaništvu RS v Canberri, dr. Zvone Žigon, častni gost in vodja opozicijske stranke g. David Andrews in županja mesta Hume, predstavniki medijev SBS in 3ZZZ in predsedniki in predstavniki slovenskih društev. Predsednik Slovenskega kluba Jadran g. Stojan Brne je z vsem spoštovanjem poudaril namen praznovanja 20-letnice od tistega dne, ko je zaplapolala prva slovenska zastava in, ko je zadnji vojak Jugoslovanske armade zapustil slovensko ozemlje. Koliko vse to pomeni tudi nam izven rojstne domovine! Pater Ciril Božič je blagoslovil vse občestvo in tudi spregovoril o pomembnosti 25. junija, o cerkvenem življenju in nenehni molitvi in delu za mir in blagostanje. Po blagoslovu in nagovoru smo zmolili očenaš. Slovensko in avstralsko himno sta zapeli Anna Tegelj in Helena Trinnick.
Nagovori častnih gostov in gostov slovenskih društev smo spremljali z velikim spoštovanjem do rodne domovine Slovenije, istočasno pa skrb in dolgoletno delo na slovenskih društvih vse do danes. V Viktoriji smo zgradili pet slovenskih društev, cerkev in dom za ostarele »Dom Matere Romane«. Neizmerna ljubezen in spoštovanje do slovenske besede in kulture rodne domovine Slovenije ostaja in jo gojimo naprej.
Druga velika zanimivost je bila, ko je Draga Gelt OAM, v času 20. obletnice Republike Slovenije izdala knjigo pod naslovom »Od sanj do resničnosti«, kroniko delovanja Slovencev v Avstraliji v času osamosvojitve. Knjiga vsebuje 852 strani. Pater Ciril je lepo predstavil knjigo in povabil Drago na oder. Na odru so bili med drugimi tudi melbournski nadškof dr. Denis Hart, ki je čestital vsej slovenski skupnosti za ta posebni dan in še čestital Dragi Gelt za njeno odlično delo. Po končani proslavi se je nadaljeval DVD Florjana Avserja: Bitka za Slovenijo, ki je predstavila pogovore in spomine nekaterih Slovencev v času osamosvojitve, kot tudi kratek zgodovinski pregled in vojno v Sloveniji. Istočasno so se delila tudi priznanja zasluženim članom slovenskih društev za dolgoletno skrb in delo.
Zadnjo nedeljo v mesecu juniju, 26. junija, smo v Kew praznovali praznik Svetega Rešnjega telesa in krvi s sv. mašo zatem še telovsko procesijo. Tudi na to sončno in prilično mrzlo nedeljsko jutro se je zbralo veliko število rojakov. Po slovesni sveti maši in v procesiji, pri kateri so sodelovala vsa slovenska društva Viktorije, smo skupaj s cerkvenem pevskim zborom ob dvigu vseh treh zastav zapeli tudi vse tri himne. V ponos in veselje, da smo lahko še skupaj tako po domače z Bogom in starimi slovenskimi navadami.
V mestu Geelong so člani slovenskega društva »Ivan Cankar« slovesno blagoslovili 12. junija novo kapelico Marije Pomagaj. Zgrajena je bila s prostovoljnim delom članov. Mozaik Marije Pomagaj je delo umetnika Lojzeta Jeriča iz Melbourna. Po maši je odpravnik poslov Veleposlaništva Republike Slovenije dr. Zvone Žigon na vrtu posadil tudi mladiko najstarejše trte z mariborskega Lenta, ki jo je podaril Vinko Rizmal. Kapelica bo, kot je dejal predsednik društva g. Jože Ramuta, spomin na vse pokojne člane ter v spomin vsem živim.
Na praznik zavetnikov našega misijona in cerkve Sveta Brata Cirila in Metoda je bilo po slovesni sv. maši praznično praznovanje spodaj v dvorani, kjer so nastopali že tretje leto, glasbeniki širom Melbourna. Glasbi in petju so se rojaki z veseljem pridružili. Še eno veselo popoldne se je končalo v zahvalo za domače in veselo srečanje s prijatelji in znanci.
