Od petka do petka: 5. - 12. avgust 2011

Slovenija | 14.08.2011, 07:48 Matjaž Merljak

Ministrsko mesto je zapustila še ena ministrica – Katarina Kresal. Odnesla jo je zadeva NPU. V času dopustov so tako znova vzplamteli pozivi k predčasnim volitvam. Premier Borut Pahor je v razmišljanju za Večer v odzivu na dogajanje zapisal: „Če večina ljudi misli, da je vlada poglaviten krivec po njihovem mnenju slabih razmer, potem je najbolje, da se ta ocena potrdi ali ovrže z delom nove vlade.“ Ob tem je ponovil, da so reforme neizogibne.

Vlada brez šestih ministrov

Nepreklicno je z mesta ministrice za notranje zadeve odstopila Katarina Kresal, predsednica LDS-a. Protikorupcijska komisija je ugotovila, da je šlo pri ravnanju uradnih oseb na notranjem ministrstvu v postopku najema prostorov za Nacionalni preiskovalni urad na Dimičevi v Ljubljani za korupcijo. Po mnenju komisije sta izpolnjena oba elementa koruptivnega ravnanja, in sicer kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb ter uresničitev pričakovane koristi zasebnikov. Ministrica Kresalova in lastnik stavbe na Dimičevi – direktor podjetja Ram Invest Igor Pogačar se namreč tudi osebno poznata. Kresalova mnenje protikorupcijske komisije spoštuje, a se z njim osebno ne strinja. Prav tako še vedno meni, da so bili vsi postopki izpeljani zakonito in v dobri veri, dodala pa je, da je za njimi stala celotna takratna ekipa ministrstva. Ob tem je napovedala, da se ne bo vrnila v klopi državnega zbora, torej njen kolega Anton Anderlič ostaja poslanec. Zaposlila se bo v stranki LDS, bo pa šla kot njena predsednica na svet po zaupnico.

Z odhodom Kresalove se je vlada močno zamajala in spet prihaja do ugibanj o tem, koliko manjka do predčasnih volitev, ki naj bi bile – mimogrede – morda že decembra. O tem, kako naprej, se bo moral odločiti predsednik vlade Borut Pahor. Kot pravi Anderlič, odstop ne pomeni neposrednega poziva k odhodu stranke iz koalicije. Toda, ali je vlada brez šestih ministrov še opravilno sposobna, se sprašuje poslanec SLS-a Jakob Presečnik? Nekdanji predsednik ustavnega sodišča dr. Jerovšek pa je jasen: Najboljša rešitev so predčasne volitve, sicer pa vidi rešitev v tem, da gre predsednik vlade v državni zbor po zaupnico, „in potem rekonstruira vlado, postavi nove ministre. Da bi vladal tako rekoč brez šestih ministrov do naslednjih volitev, pa se mi zdi nevzdržno.“ V večini strank so nepreklicen odstop Kresalove pozdravili. Kot menijo, je bil za to že skrajni čas in edina možna odločitev po negativnem mnenju računskega sodišča in ugotovitvi o korupciji. Lastnik Ram Investa do zdaj z notranjega ministrstva še ni prejel odpovedi pogodbe o najemu prostorov za NPU, prav tako ga po njegovih besedah z ministrstva še nihče ni kontaktiral. Hkrati zagotavlja, da z njegove strani pri poslu ni bilo nobene korupcije.

Že lani pa je ljubljanska policijska uprava začela predkazenski postopek v primeru najema prostorov za NPU. V sklopu preiskave so preiskovalci okrožnemu državnemu tožilstvu že posredovali določene ugotovitve, je ta teden za POP TV dejal generalni direktor policije Janko Goršek. Opomnil je, da v objektu ni samo preiskovalni urad, ampak tudi drugi sestavni deli uprave kriminalistične policije in inšpektorata za notranje zadeve. Ob morebitni selitvi zaradi odpovedi najemne pogodbe pa bodo morali po Gorškovih besedah zagotoviti, da bo čim manj moteča za delovne procese, sicer pa že imajo izkušnje s prejšnjo selitvijo.

Zgodba glede omejitve tovornih vozil skozi predor Karavanke, ki jo je v začetku turistične sezone enostransko uvedla Avstrija

Napoved, da bodo slovenski avtoprevozniki iz protesta na avstrijsko omejitev blokirali promet čez karavanški tunel, se 13. avgusta ni uresničila. Avtoprevozniki so si o zapori premislili, kljub temu da soglasja o problemu med slovenskim ministrom Patrickom Vlačičem in avstrijsko ministrico Doris Bures še nismo dočakali. Kot je znano, se je Avstrija odločila za omejitev prometa tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 tone, od 22. ure v petek do 15. ure v soboto, in sicer do 3. septembra, vzrok pa naj bi bil povečan promet zaradi turistov.

Od četrtkovega sestanka na mizi ostaja tako nov avstrijski predlog, v skladu s katerim gredo lahko prevozniki iz Salzburga po kateri koli poti proti Šentilju in dobijo s strani avstrijskega upravljavca avtocest Asfinaga povrnjeno cestnino od Beljaka do Šentilja, zmanjšano za tunelnino za Karavanke. Bursova je ocenila, da bi v povprečju strošek na prevoz znašal 42 evrov. V sekciji avtoprevoznikov pri obrtno-podjetniški zbornici nad to ponudbo ostajajo ogorčeni. Predlog Slovenije, da bi se na približno eno uro oblikoval konvoj tovornjakov, je namreč Dunaj zavrnil.

Medtem ko se država bolj ali manj neuspešno izmika politični krizi, njeno gospodarstvo visi na nitki

V strahu pred novo recesijo živijo vlagatelji in vodstva do vratu prezadolženih podjetij, a najhujše posledice občutijo delavci. Tisti, ki so včasih delali na zdaj že propadlem SCT-ju, so v petek prejeli prvo nadomestilo za čas brezposelnosti. Na zavodu jih čaka okoli 600, od katerih jih je novo službo do zdaj dobilo le 30.

Že dva meseca pa s stavko poplačilo dolgov zahtevajo zaposleni v mariborski tovarni Karoserije. Lastnik podjetja se ne odziva niti pripravljenost mariborske občine, ki želi pomagati. Možnosti, da bi lastniku lahko pomagali, občina ne vidi več, zato lahko za ukrepanje zgolj apelira na pristojne državne organe. Išče pa tudi pravne možnosti, da bi zaposlenim pomagala z denarjem za vložitev zahteve za stečaj Karoserij. In če bo do njega res prišlo, bo to še eden v verigi propadajočih podjetij, ki jih je letos že več kot 400.

Cerkev na Slovenskem

15. avgusta je zapovedani in največji Marijin praznik – Marijino vnebovzetje ali veliki šmaren. Nekatere maše in procesije z lučkami so bile po slovenskih škofijah že v nedeljo, na predvečer praznika. Tega pa so nekateri mladi preživeli na poti v Madrid, kjer potekajo še zadnje priprave na Svetovni dan mladih, ki bo od 16. do 21. avgusta. V teh dneh se jih sicer že na tisoče udeležuje programa po španskih škofijah. Med njimi je tudi 637 Slovencev, ki so lahko spoznavali špansko zgodovino in kulturo ter bogato katoliško tradicijo. Slovenci se tako mudijo v škofijah Cartagena, Ciudad Real, Tortosa, Valencia in Toledo. Z njimi je tudi koprski pomožni škof Jurij Bizjak, ki bo v Madridu vodil kateheze: „Utrjujejo lahko svojo vero, vero v Boga, v presežno bitje, utrjujejo svoj značaj in pripadnost Cerkvi,“ je povedal o mladih.

Poleg tradicionalnega romanja Treh Slovenij na Svete Višarje je bil v katoliški Cerkvi v preteklem tednu tudi god svete Klare Asiške - ustanoviteljice Reda ubogih sester sv. Klare, ki obenem letos obhajajo 800-letnico. Prav zato je bilo posebej slovesno pri klarisah v Nazarjah. Smo namreč v jubilejnem Klarinem letu, ki poteka od 17. aprila in se bo sklenilo 11. avgusta prihodnje leto. Klara, sodobnica in dobra prijateljica Frančiška Asiškega je bila odlična učenka evangelija. Odprta Svetemu Duhu je v sebi utelesila izredne človeške in evangeljske vrednote ter s pristno in globoko ljubeznijo do Kristusa junaško premagovala vse ovire. „Za nas, ki smo obljubili Bogu posvečeno življenje je prav uboštvo bogastvo, neka garancija, da imamo čas za Boga, da damo Bogu možnost, da nam dokazuje svojo neskončno ljubezen, svojo darežljivost svojo pozornost,“ je povedala opatinja samostana klaris v Nazarjah sestra Katarina Ambrož. Ob tem je povabila: „Če se odpovemo božji ljubezni, če se od Božje ljubezni odvrnemo, če se odvrnemo od Boga, ne moremo biti srečni. Odprite srca Kristusu.“ Sestre klarise so se ob godu njihove redovne ustanoviteljice skupaj s škofi, duhovniki in verniki Bogu posebej zahvalile za dar Klarine karizme.

Slovo (pozabljenega) Kolizeja

Eden od osrednjih kulturnih spomenikov in arhitekturnih zakladov Slovenije, ki je bil na žalost že vrsto let v slabem stanju, izginja. Ljubljanski Kolizej, ki ga je slovenska sekcija Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja opisala kot edini še ohranjeni primer romantične umetnosti na prehodu iz bidermajerja v historizem, so začeli 10. avgusta obkrožati gradbeni stroji. Mnogi, ki se vozijo mimo, lahko zdaj gledajo le še ruševine, čez nekaj let pa bo tam nov Kolizej, nekakšna koncertno-operna dvorana, napoveduje lastnica stavbe Kranjska investicijska družba. Soglasje za odstranitev sicer spomeniško zaščitene stavbe je podpisala zdaj že nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca. Za ohranitev si je medtem že več let prizadeval del arhitekturne in umetnostnozgodovinske stroke. Umetnostni zgodovinar Damjan Prelovšek je prepričan, da je rušenje Kolizeja nacionalna tragedija, a Kolizej ni osamljen primer zapuščene arhitekturne dediščine. Za Bežigradom sameva Plečnikov stadion, tu pa so še Ravnikarjev Cankarjev dom, Urbančeva hiša v Ljubljani ter vrsta gradov, prepuščenih propadu.

Iz Ljubljane pa v kraj slovenskega bisera – na Bled, kjer letos mineva 1000 let od njegove prve pisne omembe in 100 let od smrti slikarja Ivana Groharja. Blejska galerija Deva Puri od srede gosti razstavo z naslovom Impresionisti - v spomin na prijatelja. Na njej si lahko ogledamo nekatera še nikoli razstavljena dela štirih slovenskih impresionistov: Matije Jame, Riharda Jakopiča, Mateja Sternena in Ivana Groharja.

V znamenju nogometa in košarke

Na veliko razočaranje slovenskih navijačev se je slovenska nogometna reprezentanca na prijateljski tekmi z Belgijo v sredo na stadionu Stožice razšla brez zadetka in z neodločenim izidom 0:0. Slovenski nogometaši so bili zaradi polomljene igre in velikega števila napak deležni tudi žvižgov s tribun. Belgijci so namreč kar nekajkrat prebili slovensko obrambo, a se na srečo vratar Samir Handanović ni pustil premagati. Selektor Matjaž Kek je po tekmi dejal, da je bila tekma dober test, ki je pokazal na razliko v pripravljenosti igralcev. Dvoboj je bil sicer tudi test pred sklepnim delom kvalifikacij za Evropsko prvenstvo 2012.

Bolj uspešni od nogometašev so bili košarkarji, ki so na pokalu Adecco Ex-Yu osvojili tretje mesto, saj so premagali Bosno in Hercegovino z 59:52. Zelo razpoložen je bil Matjaž Smodiš, ki je prispeval 18 točk. Slovenska košarkarska reprezentanca je te dni že na pripravah v Kranjski Gori, kjer bo ostala do 18. avgusta. Zeleno-bela vrsta bo zdaj štela 14 košarkarjev, ki se bodo borili za dvanajst mest, ki vodijo na evropsko prvenstvo v Litvo.

Rajmnod Debevec ostaja med najboljšimi slovenskimi strelci, saj je zablestel prvi teden sklepnega turnirja v Beogradu, ko je z malokalibrsko puško leže osvojil zlato odličje in si zagotovil rekorden osmi nastop na olimpijskih igrah prihodnje leto v Londonu, londonsko vozovnico pa je z 12. mestom potrdil tudi v trojnem položaju.

Bolne otroke obiskali športni junaki

Nekdanji igralci ameriške košarkarske lige NBA so v sklopu projekta Košarka brez meja v četrtek obiskali Pediatrično kliniko v Ljubljani. Bolne otroke so tako s svojimi športnimi pripovedmi in z dobro voljo razveselili košarkarji kot so Boštjan Nachbar, Dalibor Bagarić, Rašo Nesterović, Dino Rađa in Vlado Divac. Kot je dejal Nachbar, so bolne otroke obiskali z veseljem in to za košarkarje ne predstavlja nobene obveznosti. Igralci NBA lige se v Sloveniji mudijo v okviru projekta, v okviru katerega v Ljubljani poteka tudi tabor. V torek pa so skupaj z mladostniki iz Kosova, Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije na Osnovni šoli Livada v Ljubljani prenovili igrišče, namenjeno šolarjem in otrokom iz okolice.