Pomoč prebivalcem v osrčju Afrike

Svet | 02.08.2011, 18:45 Petra Stopar

V osrčju Afrike vladajo obremenjujoče socialne razmere, otroci in njihove družine se spopadajo z revščino in lakoto ter boleznijo aids. Da bi njihovo življenje ugledalo svetlejšo luč, jim lahko pomagamo tako, da sredstva nakažemo Slovenski Karitas, ki vsako leto vodi akcijo „Za srce Afrike“. Akcijo je za naš radio predstavila vodja projekta Jana Lampe.

Kaj je namen akcije Za srce Afrike?

"Namen naše dobrodelne akcije, ki bo letos potekala že 6. leto, je, s pomočjo zbranih sredstev in v sodelovanju z našimi misijonarji pomagati ljudem, ki se na drugem koncu sveta, predvsem v državah v osrčju Afrike (Burundi, Ruanda in Zambija) pogosto znajdejo v zelo velikih stiskah in jim je zato tudi treba pomagati. Prebivalci afriških držav imajo manj možnosti za dostojno življenje kot mi tukaj. Nimajo na voljo osnovne infrastrukture kot jo imamo v Sloveniji. Pogosto se soočajo s pomanjkanju pitne vode, po katero morajo hoditi več kilometrov daleč peš, tudi otroci živijo v pomanjkanju hrane – zaradi vse pogostejših suš in drugih vremenskih ujm so letine slabe, hrane ni dovolj za vse. Ljudje umirajo zaradi bolezni – zdravstvene kapacitete so zelo oddaljene, otroci pogosto nimajo možnosti hoditi v šolo, pogosto pa tudi, ker nimajo časa, saj morajo delati v gospodinjstvu ali na polju (še posebno starejša dekleta), izostanejo od pouka, ker morajo skrbeti za preživetje družine. Tako imajo manj možnosti za poklic in zaslužek. In tako se vrtijo v nekem začaranem krogu revščine. Izobrazba je najmočnejše orožje, ki bo ljudem v revnejših državah pomagala izstopiti iz tega kroga."

"Vsa sredstva, ki jih zberemo s pomočjo darovalcev pri akciji Za srce Afrike, namenimo za razvojno pomoč v afriških državah, kar pomeni, da podpiramo projekte, ki so za prebivalce nekega območja dolgoročni in imajo trajnostni pomen. Podpiramo projekte glede na potrebe na terenu, tisto kar ljudje na nekem območju najbolj potrebujejo. Prednostna področja delovanja Slovenske Karitas v afriških državah in tudi področja, ki jim s to akcijo želimo pomagati, so oskrba z vodo – gradnja vodnjakov, šolstvo – gradnja šol, zdravstvo – obnova in gradnja zdravstvenih centrov in porodnišnic, preventiva pred malarijo, virusom HIV in AIDS-om (zdravstvena vzgoja prebivalstva), skrb za sirote, skrb za invalidne otroke in mladino, usposabljanje za poklic ter izgradnja kapacitet.

Ti naši projekti imajo tudi še eno posebno vrednost, ker so pri njihovi gradnji vključeni domačini. Ponavadi je pri takšnem projektu vključena v delo kar cela lokalna skupnost in tako imajo prebivalci možnost zaslužka, s katerim lahko preživijo družino. Vključitev lokalne skupnosti je zelo pomembna, saj je to podlaga za trajnostno vrednost projekta. Princip teh projektov je, da ljudem ribe ne damo, ampak jih naučimo, kako ribe loviti.

Namen akcije je tudi med Slovenci spodbuditi solidarnost do ljudi, ki živijo v velikem pomanjkanju drugje po svetu."

Tudi to poletje vas je vodilo v Afriko, kakšen je bil namen tega obiska?

"S sodelavko Mojco Urh sva bili v juniju na terenskem obisku v Ruandi in Burundiju, kjer v sodelovanju z našimi misijonarji podpiramo omenjene razvojne projekte. Namen najinega obiska je bil preveriti, kaj vse je bilo narejenega s pomočjo zbranih sredstev, ki so jih darovali dobrotniki v okviru lanskoletne akcije, in s pomočjo projektov, ki jih sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve RS. Videli sva, da naši misijonarji vedno vse dobro premislijo, kako bi stvari lahko najbolje naredili z najmanj porabljenimi sredstvi. Lahko potrdiva, da so bila vsa sredstva, ki so jih ljudje darovali za najbolj uboge v osrčju Afrike, zelo dobro porabljena. Poleg tega smo se z našimi misijonarji tudi pogovarjali o nadaljnjih lokalnih potrebah in se tako dogovorili za nove projekte. Ves čas naju je na poti spremljala s. Bogdana Kavčič, ki deluje v Kigaliju v Ruandi."

Katere projekte ste nadaljevali ali zaključili v minulem letu dni s pomočjo sredstev, ki so jih posamezniki darovali v akciji?

"Z lanskoletnimi sredstvi, zbranimi v dobrodelni akciji Za srce Afrike, ob sodelovanju slovenskih misijonarjev in ob delnem sofinanciranju Ministrstva za zunanje zadeve, so bili dokončani naslednji projekti:

V kraju Ruzo v Burundiju smo podprli gradnjo dodatnih prostorov zdravstvenega centra za potrebe hospitalizacije bolnikov in preureditev prostorov v dispanzerju. Zdravstveni center, ki oskrbuje že skoraj 70.000 prebivalcev, je bil zgrajen do tretje gradbene faze (pokrit je že s streho). Bolnišnične del zdravstvenega centra bo imel dve veliki sobi za hospitalizacijo otrok, eno za ženske in eno za moške, posebno sobo za tuberkulozne bolnike, lekarno, sobo za prevezovanje ran in za osebje. V tem delu bodo tudi tuši. Na dvorišču zdravstvenega centra smo podprli gradnjo 2 vodnjakov (65 m3), ki sta nujno potrebna za delovanje zdravstvenega centra v Ruzu. Druge možnosti razen deževnice za oskrbo z vodo ni. Gradnjo vodnjakov je sofinanciralo Ministrstvo za zunanje zadeve. V vsa gradbena dela v Ruzu je vključenih 50 domačinov, ki so s tem dobili priložnost za delo. Vključene so tudi revne žene, ki drobijo gradbeno kamenje. Dela spremlja s. Bogdana Kavčič.

Tudi lansko leto smo nadaljevali s podporo oskrbe obolelih za AIDS-om v Malaviju v sodelovanju z MISSIO. Prav tako smo v sodelovanju s p. Mihom Drevenškom že četrto leto v Zambiji podprli osveščanje mladih pred okužbo s HIV-om, ki je pod naslovom Nikoli ne bom pozabil potekalo po 43 zambijskih višjih srednjih šolah na območju Copperbelta. Osveščanje mladih je zelo pomembno, saj je petnajst odstotkov odraslih v Zambiji okuženih s HIV-om.

Podprli smo tudi vsakdanji obrok riža za 200 šoloobveznih otrok v kraju Ampitafatu na Madagaskarju, kjer deluje misijonar Janez Krmelj. Šolanje je za otroke brezplačno. Zaradi dolge poti in spodbude, da bi hodili v šolo neprekinjeno, otroci za kosilo prejmejo merico riža. Ta je največkrat njihov edini obrok v dnevu.

V Rwisabiju v Burundiju smo podprli dokončanje obnove in preureditve prostorov in obnovo 1.485 kvadratnih metrov dotrajane strehe na starem delu zdravstvenega centra (delno sofinancirano iz akcije Za srce Afrike 2009). Tam so dispanzer, sobe za svetovanja in cepljenja, porodniški del, pediatrija in laboratorij. Podprli smo tudi nakup sončnih celic za bolnišnični del zdravstvenega centra, da ta lahko normalno deluje tudi ponoči."

Kako se pozna izboljšava infrastrukture? Se to da opaziti?

"Raven prebivalstva v revnih podeželskih območjih se s pomočjo izboljšane osnovne infrastrukture zagotovo izboljšuje. To sva lahko z Mojco tudi sami videli v Ruandi in Burundiju. V Ruzu v Burundiju je sedaj nova dvonadstropna porodnišnica s petdesetimi posteljami že v polnem delovanju. Mesečno se v porodnišnici rodi 180 otrok, največ se jih je v enem dnevu rodilo kar 17. Porodnišnica je zares lepa. Tu matere lahko dostojno rodijo. Prej sem še sama videla majhno sobico v starem zdravstvenem centru, kjer je na devetih posteljah hkrati včasih ležalo petindvajset mater in so bile razmere zares slabe, sedaj ima vsaka mama svojo posteljo … Pa naj kar povzamem besede francoske misijonarke, s. Sylvie Tosion, ki s s. Bogdano sodelujeta pri projektih v Ruzu: „Mame sedaj pridejo iz porodnišnice z nasmehom, ne pa umazane in utrujene. Prej so morale takoj po porodu oditi, ker ni bilo prostora, sedaj pa lahko ostanejo dva dni in se spočijejo. Prej so matere morale hoditi po vodo do nekaj kilometrov oddaljenega studenca, sedaj je voda v porodnišnici. Ne mine teden, da mi ne bi žena stisnila roko in se zahvalila za to. Porodnišnica je res odgovor na resnično potrebo ljudi. Tudi en moški ji je rekel, kako lepo je. Ko ti ljudje rečejo kaj takega, pozabiš na vse težave, ki jih imaš med delom.“ Zelo pomembno je tudi, da so se za potrebe porodnišnice zgradili trije vodnjaki, da lahko prebivalci preživijo sušno dobo, ki traja od maja do septembra. Vendar so po zadnje čase suše tukaj vse daljše, zato je vsaka kaplja vode zelo pomembna. Imajo vse preračunano: iz vsakega vodnjaka dnevno lahko porabijo največ 300 litrov vode, se pravi 1200 litrov za porodnišnico. Z izobraževanjem zdravstvenega kadra se tudi kakovost zdravstvenih storitev izboljšuje. Če je prej nekdo prišel z vročino po pomoč, so mu lokalni delavci dali samo zdravilo, šele zdaj so se začeli spraševati o vzrokih. Prav tako z zdravstveno vzgojo prebivalstva o higieni, nevarnostih malarije, HIV-a, bo s časoma manj bolezni."

"V zdravstvene centre v Ruandi in Burundiju vsak dan pride po zdravniško pomoč veliko ljudi. V Rwisabiju smo podprli gradnjo dodatnih prostorov, ker so bile kapacitete prej premajhne za vse ljudi. Center v Rwisabiju oskrbuje 80.000 prebivalcev. V teh zdravstvenih centrih spremljajo otroke od 0 do 5 let starosti, tako se odkrije veliko podhranjenih otrok, ki jim pomagajo. Pacienti so s povečanjem kapacitet zdravljeni v boljših pogojih, ljudje radi pridejo v zdravstvene centre, kjer delujejo naši misijonarji. Tudi lokalni zdravstveni delavci so bolj zadovoljni, ker delajo v boljših pogojih.

Bili smo tudi v odročnem revnem podeželskem kraju Mbirizi v Burundiju, kjer smo podprli gradnjo srednje šole. Pri sestrah v Kigaliju sva se z Mojco udeležili tudi srečanja z revnimi ženami, ki so dobile delo na misijonu pri sestrah, kot so čiščenje, urejanje okolice, obdelava polja in vrta, in z zaslužkom lahko preživijo družine."

Gotovo so najbolj potrebni pomoči in tople roke otroci. S kakšnimi nevarnostmi in stiskami se srečujejo?

"Po podatkih ZN je v Burundiju 39 odstotkov otrok v starosti od 0 do 5 let podhranjenih. Veliko otrok je tudi dehidriranih. V zdravstvenih centrih, katerih obnova ali gradnja je bila podprta s pomočjo zbranih sredstev v akciji Za srce Afrike, jim pomagajo s posebnimi cevkami, da dobijo zadosti tekočine. Pogosto se otroci borijo tudi z drugimi boleznimi. Malarija pomeni prvenstveni vzrok smrtnosti otrok v Ruzu, med njimi je letno okoli 6.000 otrok. V najrevnejših državah Afrike zaradi pomanjkanja hrane, vode in najnujnejše zdravstvene pomoči umre tudi do 20 odstotkov otrok, mlajših od pet let."

"Otroci so pogosto prikrajšani tudi za osnovno izobrazbo, ker morajo pogosto skrbeti za vodo, prinašati drva za kurjavo in pasti koze. Še posebno so prizadeta dekleta. Premalo je šol, razredi prepolni (100 otrok v enem razredu), premalo učiteljev, ki pa so tudi zelo slabo plačani (35 evrov na mesec)."

Kakšni projekti so v načrtu za prihodnje leto, kaj bi bilo še potrebno v misijonskih deželah?

"V Ruandi in Burundiju je še veliko revščine, potrebe so ogromne. Na Slovenki Karitas bomo s pomočjo nove dobrodelne akcije Za srce Afrike nadaljevali s podporo projektom, kjer delujejo naši misijonarji. V kraju Ruzo v Burundiju bomo podprli dokončanje gradnje dodatnih bolnišničnih prostorov zdravstvenega centra, ki oskrbuje 70.000 prebivalcev ter kupili 30 postelj z vzmetnicami in drugo medicinsko opremo ter obnovili dotrajano streho in strop na dispanzerju. Da bo delo v zdravstvenem centru lahko normalno potekalo, bomo podprli tudi nakup sončnih celic.

V podeželskem, revnem in odročnem kraju Rwisabi v Burundiju, kjer deluje s. Vesna Hiti, je nekaj medicinske opreme že zelo stare in slabe, nekaj jo manjka. Na Karitas bomo podprli nakup še manjkajoče in nujno potrebne medicinske opreme za normalno delovanje zdravstvenega centra, ki oskrbuje 80.000 prebivalcev."

"V Zambiji bomo v sodelovanju s p. Drevenškom nadaljevali z osveščanjem mladih po srednjih šolah. Tokrat bomo po srednjih šolah na območju Copperbelta začeli tudi z osveščanjem o okoljski problematiki. Onesnaževanje in prekomerno krčenje gozdov v Zambiji že sedaj povzroča ogromno škode, v prihodnosti pa jo bo še bolj. Jug države postaja zelo sušen.

V Kigaliju v Ruandi, kjer deluje Bogdana Kavčič, bomo podprli gradnjo osnovne šole predvsem za revnejše otroke, ter gradnjo vodnjaka za potrebe te šole. Starši revnih otrok so izrazili željo, da bi bila pri sestrah tudi osnovna šola. Prvo leto bomo začeli z ustanovitvijo prvih dveh razredov, tako da bodo lahko za novo šolsko leto, januarja 2013, začeli že s poukom. Podprli bomo tudi nakup pohištva za učilnice ter uredili prostor za učitelje. Tudi v Ruandi je suša zadnja leta vse daljša, zato je oskrba z vodo zelo pomembna."

In morda še najpomembnejši podatek za konec, v akciji lahko pomaga vsak po svojih močeh. Na kakšne načine lahko pripomoremo k boljšemu življenju Afričanov?

"Akcija bo tako kot vsako leto potekala mesec dni, in sicer od 15. avgusta do 15. septembra. Ob tej priložnosti vabimo vse k solidarnosti do najbolj ubogih v Afriki. Svoj dar lahko prispevajo z SMS sporočilom „Afrika“ na 1919 in tako darujejo 1 EUR za pomoč ljudem v Afriki ali nas pokličejo na Slovensko Karitas na št. 01/300 59 60 in jim pošljemo položnico (Slovenska Karitas, Kristanova ulica 1, 1000 LJ, TRR:02140-0015556761, sklic: 2143 namen: Za srce Afrike). Zgibanka s položnico Za srce Afrike pa bo na voljo tudi v septembrski številki revije Ognjišče, s katero že vsa leta sodelujemo pri tej akciji. Vse ostale podrobnosti in druge možnosti darovanja pa so zbrane na naši spletni strani www.karitas.si. Srčna hvala že v naprej."