Od petka do petka: 24. junij - 1. julij 2011

| 03.07.2011, 06:58 Matjaž Merljak

Mariborski nadškof Turnšek v Vatikanu prejel palij, letos posvečenih le devet novomašnikov, izstop Zaresa iz vlade, spomnili smo se 20. obletnice osamosvojitvene vojne, predsednik Türk v New Yorku lobiral za Slovenijo, stanovanjska stiska med mladimi precejšnja. Več pa v pregledu, ki ga je pripravila novinarka informativnega uredništva Radia Ognjišče, Tanja Dominko.

Začenjamo s praznikom apostolov Petra in Pavla, ki smo ga obhajali v sredo. To je običajno dan mašniških posvečenj in obletnic duhovništva. Papež Benedikt XVI. je v vatikanski baziliki daroval slovesno sveto mašo, med katero je 41 nadškofom metropolitom, ki so bili imenovani v zadnjem letu, izročil palije. Prejel ga je tudi mariborski nadškof metropolit Marjan Turnšek. Za naš radio je po dogodku dejal, da se ga je dotaknila misel svetega očeta o pomenu palija, ko je „razložil, da je to tudi znamenje dobrega pastirja, ki je pripravljen za eno izgubljeno ovco oditi tudi v trnje, si jo nadeti na rame, kar palij na nek način pomeni, saj je nared iz jagnjetove volne, in jo odnesti Kristusu naproti. V tem smislu me potrjuje v moji službi, ki je tudi doma aktualna, saj je vedno več ljudi odtujenih od občestva Cerkve in je treba iti njim naproti.“

Cerkev na Slovenskem je letos izprosila devet novomašnikov. Nadškof metropolit Anton Stres je v novomašnike posvetil osem diakonov; šest škofijskih in dva iz redovnih skupnosti cistercijanov in salezijancev. V Mariboru, Murski Soboti, Novem mestu in Celju tako v letošnjem letu nimajo novomašnikov. Tajnik slovenske škofovske konference Andrej Saje na to dejstvo takole odgovarja: „Hvaležen sem, da jih je devet. V nekaterih škofijah jih sploh ni. Jaz sem vesel in hvaležen, da novomašniki so, da obstajajo mladi ljudje, ki čutijo Božji nagovor in Božji klic in gredo na to pot v zaupanju, da je Gospod z njimi.“

Diakon iz koprske škofije je bil v duhovnika posvečen na praznik apostolov Petra in Pavla 29. junija v konkatedrali v Novi Gorici.

V tem tednu se je vendarle zgodilo to, kar smo že nekaj časa pričakovali, iz vlade je izstopila še stranka Zares. Kot so poudarili, največja koalicijska stranka – Socialni demokrati in premier Pahor nista izpolnila pričakovanj glede rekonstrukcije vlade. Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs, ministrica za gospodarstvo Darja Radić in ministrica za kulturo Majda Širca so v ponedeljek premieru Borutu Pahorju v skladu z napovedmi podale odstopne izjave. Radičeva jih je takole utemeljila: „Ta vlada že nekaj časa ne uživa zaupanja, je neoperativna pri svojem delu, ne sprejema odločitev, ki bi jih morala, tiste, ki jih sprejme, pa jih ne more izvesti, kar kažejo rezultati referendumov.“

Predsednik vlade Borut Pahor bo prihodnji teden v državni zbor poslal predlog za imenovanje novih začasnih ministrov. Gospodarsko ministrstvo bo tako vodil Mitja Gaspari, sicer minister za razvoj; ministrstvo za kulturo bo prevzel Boštjan Žekš, sicer minister brez listnice, odgovoren za Slovence v zamejstvu in po svetu; ministrstvo za javno upravo pa bo vodil premier Borut Pahor ob pomoči generalne sekretarke vlade Helene Kamnar. Nova vlada bo tako poslej štela le 14 članov.

V ponedeljek sta se sicer srečala predsednica LDS Katarina Kresal in premier Borut Pahor. Kresalova je po pogovorih povedala, da si bodo prizadevali za nadzorovan in umirjen prehod v predčasne volitve. „Do nove vlade očitno ne moremo priti, ker ni soglasja za to. Naslednji logičen korak je, da skozi nadzorovan in umirjen proces pridemo do predčasnih volitev.“

Prej bodo skušali sprejeti še vrsto predpisov, ki so bistveni za življenje ljudi in delovanje države, in sicer ukrepi, vezani na pregon gospodarskega kriminala in na fiskalno konsolidacijo, je dodala Kresalova. Pričakujejo, da bodo te ukrepe sprejeli v drugi polovici leta, potem pa bodo lahko začeli s postopki, ki bi pripeljali do predčasnih volitev. Vendar v javnosti obstaja kar nekaj dvomov, da bodo predčasne volitve tudi dejansko izvedene. Komentator Dejan Steinbuch meni, da „predčasne volitve niso nekaj samoumevnega in si lahko predstavljam, da bi se ta status quo nadaljeval do spomladi ali celo do jeseni prihodnje leto, ko so predvidene redne volitve.“

Te dni se spominjamo 20. obletnice vojne za Slovenijo. 27. junija leta 1991 je takratna Jugoslovanska ljudska armada vkorakala v Slovenijo in začela se je vojna, ki se je napovedovala že vse od razorožitve Teritorialne obrambe, ko je Beograd dal vedeti, da ne bo mirno gledal slovenske osamosvojitve. Na slavnostni seji Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve je takratni predsednik vlade Lojze Peterle opozoril, da se vojna za Slovenijo ni začela 26. ali 27. junija, pač pa se je „začela 16. maja 1990, ko je JLA začela pobirati orožje slovenski Teritorialni obrambi“.

Zato so ustanovili Manevrsko strukturo narodne zaščite. Ta je odigrala ključno vlogo v obrambi Slovenije. Njen načelnik je bil takrat rezervni stotnik Anton Krkovič, ki je danes zelo kritičen do tistih, ki so Slovenijo pripeljali do tega, da se je morala braniti z orožjem: „Ljudje, ki so pripeljali Slovenijo v takšen položaj, da se je morala braniti z orožjem, se danes na neverjetne načine, z uporabo neverjetnih manevrov postavljajo v prve vrste.“ Preko Manevrske strukture so slovenski republiški organi in slovensko predsedstvo vodili Teritorialno obrambo.

Spomnili smo se tudi 20. obletnice dogodkov na Holmcu, in sicer s posebno slovesnostjo, na kateri je spregovoril tudi predsednik vlade Borut Pahor. Poudaril je, da so bile velike spremembe najprej ideja pogumnih posameznikov. „Zamisel o samostojni državi se je rodila v krčih hudih dvomov in kritik večine, ker je šlo za idejo, ki je na prvi pogled zrla daleč onkraj možnega. Pučnik, Bučar, Oman, Janša, Bavčar, Rupel, Kučan, Drnovšek, oba Hribarja, Šuštar in še kdo so veliko idejo samostojne države uspeli preleviti v skupno idejo. Vse ostalo je legenda.“

Predsednik republike Danilo Turk se je v začetku tedna mudil na sedežu Združenih narodov v New Yorku, kjer je med drugim veliko časa namenil lobiranju za slovensko kandidaturo za članstvo v Varnostnem svetu. Sešel se je z generalnim sekretarjem ZN Ban Ki Moonom ter več veleposlanikom pri ZN predstavil slovensko kandidaturo. Občutek po pogovorih je dober, pravi. „Moj občutek je zelo dober in rekel bi, da je to tako, ker imamo zelo dobro misijo. Naše predstavništvo pri Združenih narodih je zelo dobro, imamo odlično veleposlanico Sanjo Štiglic, ki je tu izjemno cenjena.“

Slovenija za sedež, ki se izprazni 31. decembra, tekmuje z Madžarsko in Azerbajdžanom.

Finančni minister Franc Križanič se je v sredo v Bruslju sestal z evropskim komisarjem za konkurenco Joaquinom Almunio, ki je pristojen za odobravanje državnih pomoči. Pogovarjala sta se o Novi Ljubljanski banki, Adrii Airways ter SID banki. V vseh treh primerih želi komisija od Slovenije dodatne informacije, preden bo sprejela odločitve, ali dovoli državno pomoč tem ustanovam. Prav primer NLB-ja precej razburja slovensko javnost. Država je banko letos že dokapitalizirala, a ker gre za jamo brez dna, bo potrebna še ena dokapitalizacija. Premier Pahor obljublja, da denar zanjo ne bo šel iz davkoplačevalskih žepov, pač pa računa na vstop KBC-ja. Ekonomist Bernard Brščič pa močno dvomi, da bi se to lahko zgodilo. „Mislim, da nikakršen razumen institucionalni investitor v to banko ob taki upravljavski strukturi ne bo vlagal denarja. Mislim, da gre za zavajanje javnosti, na koncu dneva bomo zapitek spet plačali davkoplačevalci. Interesa med razumnimi vlagatelji za vlaganje v tako institucijo, kot je NLB, pač ni.“

Evropska komisija pa je odobrila načrt Slovenije o dodelitvi finančne pomoči za zaprtje Rudnika Trbovlje-Hrastnik v Zasavski regiji. Komisija meni, da je ta v skladu z evropskimi pravili o državnih pomočeh za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov.

Posvet o stanovanjski problematiki mladih, ki je danes potekal v državnem svetu, je pokazal, da se mladi in tisti, ki odločajo o stanovanjski problematiki, strinjajo, da je treba položaj mladih na tem področju izboljšati, vprašanje je le kako. Posvet je pripravil Mladinski svet Slovenije, ki bo stališča in pobude z razprave upošteval pri svojem delu, enako pričakuje od pristojnih pri pripravi nacionalnega stanovanjskega programa.

Kar 67,7 odstotka mladih med 18 in 40 letom še živi pri starših. K osamosvojitvi pa ne bo pripomogla niti nedavna odločitev Vlade, da zmanjša subvencije mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja. Mladinskemu svetu se zdi odločitev popolnoma nesprejemljiva, nasprotujejo ji tudi nekateri poslanci.

Statistični urad je ta teden postregel še z nekaterimi zanimivimi podatki. V zadnjih slabih desetih letih se je število gospodinjstev povečalo za 128 tisoč, vendar je največji porast opaziti pri enočlanskih gospodinjstvih- teh je več za 100 tisoč. Podatki o številu družin pa kažejo, da je v Sloveniji še vedno največ družin, ki jo sestavljajo zakonci z otroki, in sicer 237 tisoč, vendar se njihovo število iz leta v leto zmanjšuje. Kar četrtino vseh družin predstavljajo enostarševske družine. Povečuje se tudi delež otrok, rojenih v zunajzakonski skupnosti in že presega polovico letnega števila rojstev. Zunajzakonske skupnosti predstavljajo že slabih 11 odstotkov vseh družin v Sloveniji. Ob tem dodajmo še zanimiv podatek, da je šest mamic, ki so lani rodile, doma že imelo najmanj devet otrok.

Poletje ponuja pestro ponudbo kulture. S spektakularno nizozemsko predstavo Tovarna 1 se je v četrtek v parku ob Gradaščici v Ljubljani začel 14. festival Ana Desetnica. Mednarodni festival uličnega gledališča je letos v prestolnici, Mariboru, Novi Gorici, Kamniku, Celju, Cerknem in Šoštanju ponudil 92 predstav. Izvedlo jih je 30 skupin iz 14 držav.

S prvo kritiško razpravo, na kateri so Zoran Pevec, David Bandelj in Meta Kušar obravnavali izbrane pesniške zbirke, se je v četrtek na Sladki gori v bližini Šmarij pri Jelšah začel uradni del 8. festivala Pranger. Srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije je bilo letos obarvano predvsem s slovensko in dansko poezijo, saj so povabili danska pesnika Mette Moestrup in Pallea Sigsgaarda. Festival je do 3. julija ponudil srečanja, okrogle mize in branja. Dogajanje je večinoma potekalo v Rogaški Slatini in na gradu Strmol.

Začele so se kvalifikacije nogometašev za evropska klubska tekmovanja. V četrtek sta prvi tekmi med 48-imi klubi za evropsko ligo odigrala tudi Koper in Olimpija. Koprčani so gostili kazahstanski Šahter. Končni izid je bil izenačen, 1 proti 1. Olimpija se je z gostovanja pri Širokem Brijegu vrnila z izidom nič proti nič. Povratni tekmi bosta prihodnji teden.

Skakalni šampion Primož Peterka je včeraj v okviru prve tekme celinskega pokala v smučarskih skokih v sezoni 2011/12 v Kranju uradno sklenil kariero.

Slovenski strelci so po petem mestu na ekipni tekmi na evropskem prvenstvu v Švici v disciplini streljanje s samostrelom ponovili uvrstitev tudi na razdalji 30 m. Navdušila je Oražem Vršičeva, ki je ujela srebro v kombinaciji, zelo dobro pa je kazalo tudi Robertu Markoji, ki pa je v finalnem nastopu pokvaril uvrstitev v kombinaciji, a je kljub temu osvojil srebrno odličje na 30 m kleče. Ekipno zmago so slavili domačini.