20-letnice Slovenije so se spomnili že na binkoštnem srečanju
| 06.07.2011, 07:36 Matjaž Merljak
Ena največjih letih prireditev slovenske župnije v Essnu v Nemčiji je binkoštno srečanje. Letošnje je bilo že 53. po vrsti. Rojaki so ob tej priložnosti praznovali tudi že 20-letnico slovenske samostojnosti.
V Essnu smo 12. junija 2011 imeli tradicionalno binkoštno srečanje rojakov. Kakor že nekaj zadnjih let, smo se tudi tokrat zbrali v cerkvi sv. Jedrti v središču mesta. Tale cerkev je neke vrste konkatedrala, saj se tukaj dogaja veliko cerkvenih prireditev tudi v okviru škofije. Pod cerkvijo je zelo lepo urejena dvorana za srečanja, ki sprejme tudi več kot 350 oseb. Zelo uporabno je urejena kuhinja, hladilna komora, pa tudi točilna miza. Ker je zelo veliko zanimanje za to dvorano, pa tudi za cerkev, smo takoj po binkoštnem srečanju že lansko leto rezervirali cerkev in dvorano za letos.
Ob 14h imajo tam svojo mašo angleško govoreči verniki iz afriških dežel. Njihova skupnost je zares živa. Možno je videti veliko mladih ljudi, tudi mladih družin z otročki v vozičkih in v naročju staršev. Mašo so uspeli končati v eni uri in 40 minut. Ob 15.45 smo cerkev »osvojili« Slovenci in nekateri prijatelji drugih narodnosti.
Sveto mašo je vodil in pridigal msgr. Janez Pucelj. Somaševala sva Martin Mlakar in Lojze Rajk. Prvič je bil med nami novi koordinator za narodne župnije drugih narodnosti v škofiji Essen – stolni prošt dr. Michael Dörnemann, ki nas je pred koncem maše lepo pozdravil. Ker letos niso bili navzoči pevci iz zbora Slovenski cvet, smo litanije na koncu peli trije somašniki. Lepo se nam je pridružil tudi g. prošt. Povabljena je bila tudi koordinatorka za medkulturno mladinsko pastoralo v škofiji s. Milva Caro, ki je tudi nagovorila navzoče in povabila naše mlade, da jih želi spoznati in povezati z mladimi drugih narodnosti.
Letos je bilo navzočih kar precej manj ljudi. Morda je vzrok v tem, ker so vedeli, da ne bo pel Slovenski cvet. (Nekateri pa so menda navajali vzrok, ker nismo za zabavni del prireditve naročili ansambla iz Slovenije.) Nekateri pa so bili že na dopustu v Sloveniji ali kje drugje. Kdo naj bi razumel naše ljudi?! Nikoli pa ni možno ustreči vsem.
Med mašo in med litanijami je v cerkvi bilo mogočno ljudsko petje ob spremljavi orgel, kjer sta si tipke podajala naš stalni organist g. Geza Geber in organistka v Moersu in Krefeldu - pa še pri mnogih nemških mašah - ga. Danica Ban.
Med sveto mašo smo se seveda spomnili naše domovine Slovenije ob njeni 20-letnici. Temu je bila posvečena tudi kulturna prireditev, ki je sledila po maši v dvorani. Ta je bila zelo lepo pripravljena. Zanimiva je bila dekoracija na mizah – poljsko cvetje v slovenskih barvah, ki ga je lastnoročno nabrala koordinatorka letošnje prireditve ga. Štefka Pirc. Na odru je bilo pripravljeno bogato ozvočenje ansambla Ittertaller iz Hildna, ki se imenuje tudi »Renski Oberkrainerji« Franka Remiha. Ti so nas ves večer zabavali z muziko raznih zvrsti. Navzoči so bili z glasbo zadovoljni, le ozvočenje je bilo nastavljeno nekoliko preglasno.
Na letošnje binkoštno srečanje smo kot gostjo iz domovine povabili gospo Mojco Kucler-Dolinar, nekdanjo ministrico za visoko šolstvo, šport in tehnologijo, sedaj pa mestno svetnico v Ljubljani. Na takšno cerkveno prireditev, kot je naše binkoštno srečanje, seveda sodi oseba, ki se z življenjem in besedo zavzema za zdrave krščanske in družinske vrednote. Med mašo je vzorno prebrala berilo. V dvorani pa je imela odmeven govor ob 20-letnici slovenske samostojnosti. (Njen govor bo objavljen na naši spletni strani pod aktualno.)
Na našem srečanju je bil prvič navzoč tudi naš konzul iz Düsseldorfa g. Matjaž Pen, ki je tudi prijazno pozdravil navzoče in pohvalil za tako lepo prireditev.
G. msgr. Janez Pucelj je med pozdravom tudi v dvorani, vzpodbudil k molitvi za domovino. Obljubil nam je posebne podobice z molitvijo. Te so res nekaj dni za tem prispele po pošti.
Vso zahvalo želim izreči prav vsem, ki ste sodelovali ob pripravah in izvedbi prireditve. Nikogar ne bom imenoval po imenu, ker vseh ne moreš, če pa koga pozabiš, bi morda nekateri zamerili. Vsak, ki je pomagal, ima v srcu zadovoljstvo, da smo ljudem pripravili lepe trenutke. Nekateri ste imeli tudi materialne stroške s podarjenim pecivom, vožnjami, sprejemom gostov. Mnogi ste imeli naporen večer ob postrežbi, pomivanju, pospravljanju. BOG VAM POPLAČAJ! (Jaz sam sem si opomogel šele tretji dan. Verjetno zaradi tega, ker sem ta večer pil samo vodo – razen dveh kozarčkov rujnega vinca. Od sv. Gertrude do župnišča je 6 km. Na tej relaciji so lansko leto ustavljali policaji… Dobro, da so bili mene »spregledali«!)
Vedno je zanimiv tudi finančni »uspeh«. Morate vedeti, da naše binkoštno srečanje nima namena, da bi kaj zaslužili. Vedno smo veseli, če nimamo izgube, če pa imamo kaj dobička, je ta vedno namenjen za karitativne namene. Glavno je, da ljudje pridejo radi in se imajo lepo med to župnijsko prireditvijo. Naš namen je navzočim omogočiti doživetje slovenske domačnosti.
Če ne bi bili dobili pomoči od Urada Republike Slovenije za Slovence po svetu, bi letos imeli 500 € minusa. Se namreč pozna, da je bilo gostov precej manj, izdatki za dvorano, obvezno osebje in ansambel pa so enaki, ne glede na udeležbo.
Mislim, da vsi udeleženci moremo v srcu vzklikniti: BOGU HVALA za duhovno, kulturno in zabavno doživetje ob našem 53. binkoštnem srečanju v Essnu.
