Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Mark GazvodaMark Gazvoda
Petra StoparPetra Stopar
Janez Janša (foto: Sebastjan Erlah)
Janez Janša

SDS: Slovenija zmore veliko več

Slovenija | 06.07.2011, 18:59

V največji opozicijski stranki SDS so pripravili predlog programov razvoja Slovenije in nujnih protikriznih ukrepov. Ob tej priložnosti so jih dali tudi v javno razpravo. Po besedah prvaka stranke Janeza Janše, predlogi programov med drugim vsebujejo politična izhodišča, ustavne spremembe in kratkoročne protikrizne ukrepe.

Štiri ustavne spremembe

V SDS so v ta namen vzpostavili spletno stran www.sds.si/nova.vlada, kjer lahko vsak državljan prispeva svoje predloge in pripombe glede objavljenih predlogov. Janša pojasnjuje, da je med ljudmi v Sloveniji ogromno znanja in idej, ki so neizkoriščene. Kot je povedal, so pripravili štiri ustavne spremembe s področja trajnostnega razvoja, javnih financ in gospodarstva. To so: Omejitev porabe deleža BDP na 45 odstotkov. To je po nejgovih besedah potrebno, da se država ne bi več znašla v takšnem položaju, kakršnem smo danes in da nobena prihodnja vlada ne bo več „kradla“ denarja prihodnjim rodovom. Sledi opredelitev lastnine, ne samo kot pravice, ampak tudi kot odgovornosti, saj je po mnenju SDS vsak lastnik in vsak gospodarski subjekt, v skladu s svojimi možnostmi in pod enakimi pogoji, dolžan prispevati za skupne potrebe. Kot tretja je uvedba trajnostnega razvoja in podjetništva, kot pomembnega dela vzgoje v šolah, in pa ustvarjanje pogojev za čim hitrejšo praktično uporabo novih tehnoloških rešitev in znanstvenih dosežkov. S temi spremembami bi po Janševem mnenju bistveno okrepili ustavne temelje, kar bi omogočilo bistveno lažje reševanje današnjih težav in načrtovanje razvoja.

Ravnotežje med socialno državo in tržnim gospodarstvom

Predsednik odbora za razvoj pri SDS, Žiga Turk, je poudaril, da trenutni razvojni model s finančnega vidika ni trajnosten. Povedal je, da bi moral vsak Slovenec prihraniti mesečno sto evrov, da bi izravnali državno porabo. Predstavil je več merljivih razvojnih ciljev. Med drugim, da je potrebno kakovost življenja Slovencev uvrstiti v zgornjo polovico med članicami Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, v petih letih Slovenijo postaviti med najrazvitejše države članice Evropske unije ter zmanjšanje razvojnih razlik med regijami in socialnih razlik med državljani. Kot je še povedal, bo za to bistvenega pomena vzpostavitev ravnotežja med socialno državo in tržnim gospodarstvom. Po njegovem morajo razvoj v državi voditi podjetniki in gospodarstveniki. To ni naloga politike. Ta mora – tako Turk – zagotavljati pogoje, da bo gospodarstvo lahko uspevalo.

Nižji davki za gospodarstvo in trošarine

Andrej Šircelj, predsednik odbora za gospodarstvo pri največji opozicijski stranki, je povedal, da je potrebno sprejeti boljše sistemske predloge. Med drugim je omenil utrditev javnih financ in sanacijo bančnega sistema, predvsem tistega, ki ga upravlja država. Po njegovem mnenju bi javne finance lahko utridili tako, da bi zmanjšali odhodke javnega sektorja, povečali konkurenčnost gospodarstva – to bi dosegli z znižanjem davka za podjetja, kar bi omogočilo, da le-ta več sredstev namenijo za investicije – in varčevanje. Poudaril je nujnost lastniškega prestrukturiranja bank, še posebej NLB. Pomembno se mu zdi, da bi za omenjene banke našli dobrega lastnika, ki bi znal z njimi upravljati. Država bi pri tem ohranila zgolj strateško vlogo s 25-odstotnim deležem in 1 delnico. S tem bi po besedah Širclja priskrbeli varovalko, da ne bi prišlo do sovražnih prevzemov bank. V SDS bi uvedli tudi ustrezno politiko pri trošarinah za naftne derivate. To bi znižali za 10 odstotkov.

Že več protikriznih ukrepov, a nobenega odziva

Poslanec Andrej Vizjak je ob koncu predstavitve predloga programa povedal, da je stranka vložila že več paketov protikriznih ukrepov, a s strani vladne koalicije ni bilo nikakršnega odziva. Poudaril je, da pri sedanji vladi ni opaziti ne finančne niti gospodarske strategije. Ravno zato v SDS s predlaganimi ukrepi postavljajo v ospredje gospodarstvo in kreativnost, s čimer želijo, po Vizjakovih besedah, preseči trenutne negativne trende.

Slovenija, Politika
Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...

Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec) Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec)

Kako in kaj jesti

Z dr. Karin Kanc, doktorico medicine, specialistko interne medicine, iz zasebne ordinacije Jazindiabetes, tudi integrativno psihoterapevtko, smo ob Svetovnem dnevu sledkorne bolezni, ob Tednu ...