Blaž LesnikBlaž Lesnik
Mark GazvodaMark Gazvoda
Alen SalihovićAlen Salihović
p.dr. Peter Lah (foto: Jože Bartolj)
p.dr. Peter Lah | (foto: Jože Bartolj)

Tovariši

Jože Bartolj

Veliko tehtnih reči je že povedanih o predsednikovem ponesrečenem kramljanju z nekaterimi novinarji. Zato je toliko bolj presenetljivo, da se še nihče ni javno vprašal o temeljnem sporočilu, ki veje iz vsake sekunde dobro uro trajajočega posnetka. To je domačnost, s katero voditelj izvršilne oblasti nagovarja predstavnike četrte veje oblasti.

Nobene formalnosti, dostojanstva ali tiste odmaknjenosti, ki bi jo človek naravno pričakoval ob srečanju med predstavnikom države in javnostjo, med dvema v principu antagonističnima sogovornikoma. To je bil pogovor med tovariši.

Ena od hujših ran slovenskega novinarstva je v tem, da pripadniki tega poklica ne uspejo vzpostaviti profesionalne distance do politikov in tematik, o katerih poročajo. Slovenski novinarji niso nič manj kot večina njihovih bralcev in gledalcev razdeljeni na partizane in domobrance, pahorjance in janševce, leve in desne in tako naprej. Tu ne gre le za poenostavljeno razumevanje življenja, kjer človek poskuša razumeti zapleteno dogajanje s pomočjo miselnih shem, kot so domače-tuje, pozicija-opozicija, napadalec-žrtev, napredno-nazadnjaško, levo-desno in tako naprej. Večina slovenskih novinarjev se notranje poistoveti z enim od dveh polov. Taka polarna razdelitev je problematična že sama po sebi, dodatno pa jo poslabša dejstvo, da je neuravnotežena. Večina novinarjev se bolj domače počuti na tisti strani, ki jo politično zastopajo stranke sedanje koalicije.

Ministrstvo za resnico

Razlogov za tako stanje je več. Slovenski novinarji študirajo z ramo ob rami s politiki in drugimi “državotvornimi” poklici. K temu dodajmo več desetletij trajajočo indoktrinacijo novinarskega poklica v času komunizma, ki je zaznamovala osebno in skupinsko zavest pripadnikov tega poklica. Upokojeni novinar je pripovedoval o izkušnji pri časopisu Delo, kjer so imeli dve vrsti novinarjev. Tiste prave, ki so pisali o stvareh, ki so se dogajale na ulici, ter “poštarje”, ki so “novice” prinašali s Centralnega komiteja. Novinarji opazujejo s svojimi očmi in ušesi ter o tem poročajo tako, da normalen človek razume, kaj se je zgodilo. Poštarji zvedo na Ministrstvu za resnico, kaj se dogaja. Podatki o Delovi nakladi v zadnjih letih kažejo na to, da bo prej umrl časopis kot stare navade.

Pahorjeva kramljanja z novinarji so nadaljevanje te prakse. Po svoje razumem predsednika vlade in njegove piarovce, ki so staro prakso oblekli v nova oblačila. Ne razumem pa novinarjev, ki so ob objavi posnetka obsodili izdajalca iz svojih vrst, niso se pa zamislili o profesionalni etičnosti početja samega. Ali je kdo udeležence izzval, naj povedo, kako so prišli na srečanje? Ali je kdo preveril, kako poročajo o predsedniku vlade, njegovi stranki, koaliciji in tistih zadevah, ki so jim blizu?

Na glavo svet

Če novinarji ne najdejo profesionalne odmaknjenosti od akterjev v politični igri, potem je toliko bolj pomembno, da to storijo državljani. Pri tem nam je lahko v pomoč preprost miselni eksperiment, ki nam bo pomagal ugotoviti, ali novinar poroča objektivno, to je s profesionalno odmaknjenostjo, ali pa govori s stališča ene od vpletenih strani. Eksperiment je v tem, da zamenjamo udeležence z njihovimi nasprotniki. Če članek opisuje delo predsednika vlade A, le-tega zamenjamo z njegovim konkurentom B. Kako se članek bere potem, ko smo na primer “Pahor” zamenjali z “Janša”, “Kresalova” z “Mate”, “Križanič” z “Bajuk” in podobno? Ali isti novinar na enak način, z enakimi pridevniki, z istim razumevanjem oziroma kritiko piše o obeh osebah? Ali z enakim navdušenjem, odklonilnostjo, simpatijo ali odmaknjenostjo poroča s Parade ponosa in s Shoda v podporo družini? O množičnem grobišču v Bosni in v Sloveniji? In tako naprej…

Ta vaja zna biti hkrati poučna in zabavna. Od časa do časa je koristno, če človek vsakdanje reči vidi na drugačen način. Novinarsko poročilo mora biti namreč tako napisano, da nevtralno opisuje, ne da bi bralca navajalo k pozitivnemu ali odklonilnemu odnosu do protagonistov. Za propagando velja, da je simpatizerje potrebno olepšati, nasprotnike pa očrniti.

Več komentarjev na Casnik.si

Glasovnica na referendumu (photo: Rok Mihevc) Glasovnica na referendumu (photo: Rok Mihevc)

Zakon o asistiranem samomoru je zavrnjen

Volivci so, kot kaže, na današnjem referendumu zavrnili zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Proti zakonu je namreč glasovalo 53,04 odstotka volivcev, hkrati pa je nasprotnikom ...

Mira Milavec v studiu (photo: Marjana Debevec) Mira Milavec v studiu (photo: Marjana Debevec)

Česa se ljudje v Ukrajini najbolj bojijo?

Po besedah sodelavke Karitas Spes Ukrajina Mire Milavec se napadi na vzhodu kot tudi v notranjosti Ukrajine stopnjuje predvsem zato, ker se bliža zima. Ruska vojska si namreč prizadeva uničiti čim ...

Miha Šalehar je govoril tudi o vzorcih, ki mu niso prizanašali (photo: Rok Mihevc) Miha Šalehar je govoril tudi o vzorcih, ki mu niso prizanašali (photo: Rok Mihevc)

Miha Šalehar: Svet lahko rešimo samo z lučjo

Eden najbolj prepoznavnih radijskih moderatorjev Miha Šalehar, ki je več kot polovico svojega življenja z zanj značilnim govorom in svojstveno osebnostjo deloval pred mikrofonom, v zadnjih letih ...

Marko Tomanič (photo: Urša Sešek) Marko Tomanič (photo: Urša Sešek)

Rešila ga je hčerkina fotografija

V oddaji Srečanja smo gostili in spoznali Marka Tomaniča, ki je s pomočjo nekdanjega policista Ivana Jurgeca napisal knjigo Pobeg iz senc odvisnosti. Podnaslov nam pove, da je že 10 let trezen in ...

Dr. Ajda Marič (photo: Maja Morela) Dr. Ajda Marič (photo: Maja Morela)

Misija štrbunk

V Sobotni iskrici smo vstopili v prav poseben svet, ki ga z očesom ne vidimo, a vsak dan deluje v nas. Beseda kakec, ki je takoj na začetku oddaje poskrbela za hihitanje, je hitro postala ...

Avdio player - naslovnica