Papež: Vse pozivam, naj za vedno zapustijo pot sovraštva
Svet | 24.07.2011, 15:27
Norveško prestolnico Oslo je v petek doletela tragedija – najprej eksplozija bombe v središču prestolnice, nato še strelski napad na otoku Utoya. Po zadnjih podatkih je življenje izgubilo 92 ljudi. Danes so se pokojnih spomnili tudi pri svetih mašah in bogoslužjih. Papež Benedikt XVI. je v telegramu kralju Haraldu V. izrazil globoko sožalje vsem družinam, svojcem in celotnemu ob smrti mnogih nedolžnih žrtev, ki ga je povzročilo “nesmiselno dejanje.“ Sveti oče se je Norveške spomnil tudi v današnjem nagovoru po evangeliju.
Potem, ko je papež Benedikt XVI. norveškemu kralju Haraldu V. že včeraj izrazil svojo solidarnost in sožalje, je o tragičnem dogodku spregovoril tudi danes opoldne. Dejal je: „Znova žal prihajajo novice o smrti in nasilju. Zaradi hudih terorističnih dejanj preteklega petka na Norveškem občutimo globoko bolečino. Molimo za žrtve, za ranjene in za njihove domače. Vse znova pozivam, naj za vedno zapustijo pot sovraštva in se ogibajo hudobnega mišljenja.“
Maša žalosti in upanja
Norveška se je zavila v črnino. Potem, ko so včeraj mnogi ob katedrali v Oslu in znotraj nje prižigali sveče, so danes po državi darovali svete maše in bogoslužja za umrle in vse prizadete. Najbolj polna je bila katedrala v Oslu, nekateri so na vstop vanjo čakali več kot dve uri. Med njimi je bilo mnogo takih, ki so petkov strelski pohod preživeli. Evangeličanskega bogoslužja so se udeležili tudi predsednik vlade, predsednik podmladka, člani kraljeve družine na čelu s kraljem Haraldom V. ter mnogi, ki so vidno pretreseni in užaloščeni prisluhnili besedam upanja kljub tragediji, ki jih je zajela.
Pred bogoslužjem „žalosti in upanja“, kot so jo poimenovali mediji so predsednik podmladka socialnih demokratov Eskil Pedersen, predsednik vlade Jens Stoltenberg in njegova žena položili bele vrtnice na trgu pred katedralo, kjer se je zbrala nepregledna množica Norvežanov. Mnogi so za vstop v katedralo čakali več kot dve uri, tisti, ki so ostali zunaj pa so dogajanje lahko spremljali preko zaslona. Res, bogoslužje žalosti in tudi upanja. „V središču te tragedije iščemo upanje,“ je v začetku maše dejal škof Ole Christian Kvarme in vse povabil k povezanosti in upanju v tej tragediji. „Molite za tiste, ki so bili ubiti, ranjeni in njihove sorodnike ter molite za stanje v naši državi,“ pa je še pred bogoslužjem ves narod povabil škof.
V nagovoru pa je bilo poudarjeno, kako neverjetno je, da je državo, ki je tako majhna pretresla tako velika tragedija. „Neverjetno je kar se je zgodilo v naši sredi,“ je bilo poudarjeno v pridigi ter dodano, da bodo skozi tragedijo Norvežani lahko šli povezani. „Da bomo šli skozi to potrebujemo drug drugega, jokati moramo drug z drugim, drug drugega moramo poslušati in si biti blizu.“ Da je potrebno upati v tem težkem trenutku pa je poudaril pri maši v oslovski katedrali tudi predsednik vlade, ki je ob svojem nagovoru vidno ganjen komaj zadrževal solze. „To je nacionalna tragedija. Tako je nepravično,“ je poudaril predsednik vlade, ki je napovedal, da bodo kmalu objavili fotografije vseh umrlih v petkovem napadu. „V sredini te tragedije sem ponosen, da stojim na tem mestu in da lahko vidim, kako močno so ljudje povezani,“ je še povedal predsednik vlade, ki je ob sklepu nagovora poudaril, da so kljub temu, da so majhna država ponosni, da živijo v njej. „Ne bomo obupali, ne bomo zapustili svojih vrednot,“ je bil jasen Stoltenberg. Bogoslužje v oslovski katedrali je bilo polno žalosti, mnogi so medtem prinašali na trg cvetje in prižigali sveče, ganljivi trenutki so povezali ne samo Norvežane ampak ves svet. Na to je v nagovoru spomnil Stoltemberg in omenil številne, ki so državi in državljanom izrekli besede sožalja.
Že sinoči je v katedrali sveče prižgala vidno ganjena in pretresena kraljeva družina, državljane pa je nagovoril tudi kralj Harald V. Izrazil je prepričanje, da je svoboda močnejša kot strah in da bo na Norveškem še naprej mogoče svobodno in varno živeti. "Zgodilo se je to, za kar ni nihče mislil, da se lahko zgodi. Dolgo bo trajalo, da bo Norveška lahko predelala teroristične napade. Na preizkušnji je ves narod. Trdno moramo ostati zavezani našim vrednotam," je še dejal kralj Harald V.
Obsodbe se kar vrstijo
Varnostni svet Združenih narodov je včeraj soglasno najostreje obsodil petkov "grozljiv" pokol. Vsako teroristično dejanje je kriminalno dejanje in nima opravičila ne glede na razlog. Veleposlaniki 15 držav najpomembnejšega organa Združenih narodov so prav tako izrazili globoko sožalje žrtvam, njihovim družinam, norveškemu narodu in vladi. Pokol je že takoj v petek obsodil generalni sekretar Ban Ki Moon.
V bombnem napadu na vladna poslopja je umrlo sedem ljudi, v strelskem pohodu po otoku Utoya pa najmanj 85. Pogrešajo še štiri ali pet oseb. Sumijo, da so se utopili, ko so v begu pred strelcem poskakali v vodo. Policija zato pri iskanju žrtev uporablja tudi mini podmornico, pomagajo pa ji tudi potapljači Rdečega križa s podvodnimi kamerami. V napadih je bilo sicer ranjenih še 97 ljudi, od tega 30 v eksploziji bombe in 67 v streljanju.
Kdo je napadalec?
32-letni desničarski skrajnež Anders Behring Breivik je pred petkovim krvavim pohodom na spletu objavil kar 1500 strani dolg manifesto in 12-minutni video posnetek, poročajo tuje tiskovne agencije. Iz objavljenega besedila izhaja, da je oba napada načrtoval vsaj od leta 2009. Med drugim kritizira večkulturnost in trdi, da bi bilo treba priseljence, še posebej muslimane, iz Evrope izgnati. Med drugim je napovedal, da bo označen kot "največja nacistična pošast" po drugi svetovni vojni.
Breivik je na včerajšnjem zaslišanju priznal odgovornost za petkova napada, priznal tudi objavo besedila in posnetka na spletu. Na zaslišanju je dejal, da so bila njegova dejanja sicer grozljiva, a nujno potrebna. Z napadoma je želel kaznovati in spremeniti norveško družbo, poročajo tuje tiskovne agencije. Po besedah odvetnika Lippestada je Breivik že pristal na psihološki pregled s strani pristojnega policijskega zdravnika.
