Spomenica SSO in SKGZ

| 30.06.2011, 23:21 Matjaž Merljak

V torek, 28. junija 2011, sta predsednika Sveta slovenskih organizacij (SSO) in Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ), dr. Drago Štoka in Rudi Pavšič, imela na zunanjem ministrstvu v Rimu srečanje in daljši pogovor z državnim podtajnikom sen. Alfredom Mantico. Izročila ste mu spomenico, ki jo v celoti objavljamo.

Ekscelenca!

V imenu dveh krovnih organizacij (Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza) se obračamo na Vas z občutki hvaležnosti za današnje srečanje v Rimu, na katerega ste nas vljudno povabili.

Najina dolžnost je, da Vam posredujemo nekatere probleme, ki se tikajo naše narodne skupnosti, v prvi vrsti gre za tista še odprta vprašanja, ki izhajajo iz normativnih določil člena 6 italijanske ustave, mednarodnih pogodb ter predpisov zakona št. 38/2001.

Slovensko narodno skupnost v Italiji ščitijo predvsem 6. člen Italijanske ustave, Statut Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine (3. člen), mednarodne pogodbe, ki jih je italijanska vlada podpisala v povojnem obdobju (Londonski memorandum iz leta 1954 in Osimski sporazum iz leta 1975) ter razne mednarodne konvencije o političnem in pravnem varstvu jezikovnih in etničnih manjšin, ki se neposredno tičejo tudi evropske realnosti.

Gospod Podtajnik,

slovenska manjšina v Italiji je po več desetletjih prizadevanj in političnih naporov pridobila zaščitni zakon št. 38/2001, ki je ravno 23. februarja letos praznoval svojo deseto obletnico. V tem desetletju so bili storjeni nekateri pomembni koraki v zvezi s spoštovanjem določil tega zakona, nekateri členi pa čakajo na pravično in objektivno izvajanje, ne samo na kulturnem, temveč tudi na družbenem, političnem in gospodarskem področju.

V načrtu je ustanovitev delovnega omizja med najvišjimi predstavniki slovenske manjšine v Italiji ter predstavniki italijanske vlade. To delovno omizje – in o tem smo prepričani – bo začelo z dokončnim reševanjem naših še odprtih vprašanj. Med temi so nekatera zelo pereča, (kot npr. uporaba slovenskega jezika v javnosti, šolski problemi itd.), druga vprašanja, prav tako za nas življenjske važnosti, bodo morala dobiti svoj končni epilog.

Šola

V nasprotju s splošnim negativnim demografskim trendom se v slovenskih šolah beleži stalno rast vpisov. Primerno bi bilo prilagoditi zakonodajo specifičnim potrebam šolskega sistema za slovensko manjšino.

Šolski organi (13. člen)

Do danes ni bil še uresničen 13. člen zakona 38/2001

Za vprašanja, ki zadevajo izobraževanje v slovenskem jeziku, se pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo-Julijsko krajino ustanovi poseben urad, ki ga vodi deželni funkcionar, ki ga imenuje minister za šolstvo, izbran pa je med vodstvenim osebjem, ki je nastavljeno v osrednji in periferni šolski upravi ter vodstvenim osebjem šol s slovenskim učnim jezikom. Ta urad je pristojen za razporeditev osebja na šolah in zavodih s slovenskim učnim jezikom.

Dvojezična šola v Špetru

Zaradi neuporabnosti dosedanjega občinskega poslopja obstaja nevarnost logističnih rešitev šole za naslednja leta ob nevarnosti, da bi se šola porazdelila po teritoriju v manjše enote.

Špetrska dvojezična šola je najštevilnejša šolska enota v okviru slovenske narodnostne skupnosti (več kot 220 otrok).

Glasbena šolstvo (15. člen)

Doslej ni bil še uresničen 15. člen zakona 38/2001

Z odlokom ministra za univerzo in znanstveno ter tehnološko raziskovanje, sporazumno z zakladnim ministrom, se v roku treh mesecev od začetka veljave tega zakona ustanovi avtonomna sekcija glasbenega konservatorija "Giuseppe Tartini" iz Trsta s slovenskim učnim jezikom. Z istim odlokom se določi število učnega, upravnega, tehničnega in pomožnega osebja ter njihove zadolžitve; za obdobje treh let niso dovoljene premestitve in napredovanja na teh mestih. Sedanje število stalno zaposlenega osebja konservatorija "Giuseppe Tartini" se za tri leta ne spremeni, z izjemo ustanavljanja novih tečajev in šol ter dokončne uvedbe tečaja italijanskega jezika za tujce.

Imena, priimki, slovenski izrazi (7. člen)

Do danes ni bil še uresničen 7. člen zakona 38/2001

Pripadniki slovenske manjšine imajo pravico svojim otrokom dajati slovenska imena. Obenem imajo pravico, da sta njihovo ime in priimek v vseh javnih aktih pravilno natisnjena ali napisana s slovenskimi pravopisnimi znaki. Na večini dokumentov (potni listi, vozniška dovoljenja, zdravstvene izkaznice itd.) ni slovenskih črk, ki jih italijanska abeceda nima (č, š, ž).

Slovenska narečja v Videmski pokrajini

Deželni zakon št. 26/2007. Posebej opozarjamo na poskuse nepriznanja krajevnih narečij, tipičnih v Videmski pokrajini, "kot dela kulturnega in jezikovnega bogastva slovenskega jezika". V teku je poskus delitve slovenske manjšine in zanikanje pripadnosti nekaterih njenih delov k slovenski manjšini. 10. februarja 2010 so nekateri deželni svetniki predstavili zakonski osnutek v tem smislu, kar je v nasprotju s samim odlokom, ki ga je podpisal Predsednik države.

Slovensko stalno gledališče

Postavke FUS-a, ki jih gledališče sicer redno izpolnjuje, a ki so obremenjujoče, so sledeče:

 

• 90 dni predstav letno

• 4000 delovnih dni (tehnika in igralci) za gledališča jezikovnih manjšin oz. gledališča ob meji

• najmanj polovica lastnih predstav mora imeti 20 ponovitev

• dejavnost v državah Evropske unije je priznana v višini ene tretjine glede na produkcijo v Italiji (Primer: za 3 predstave v gledališču je priznana ena predstava v Sloveniji)

Vračanje nepremičnin (19. člen)

Do danes ni bil uresničen 19. člen zakona 38/2001

Pričakuje se primerno rešitev, ki bo omogočila popolno uporabo nepremičnin »Narodni dom« v Ul. Filzi Trstu in pri Sv. Ivanu v Trstu ter Trgovskega doma v Gorici na Korzu Verdi, ki so trenutno še vedno nerazpoložljivi. Samo za Trgovski dom v Gorici je na vidiku pozitivna rešitev in to tudi zaradi posredovanja dežele Furlanije Julijske krajine.

Zakonska določila glede volitev (26. člen)

Do danes ni bil še uresničen 26. člen zakona 38/2001

Volilni zakoni za volitve senata in poslanske zbornice vsebujejo določila, ki olajšajo izvolitev kandidatov, ki pripadajo slovenski manjšini. Zelo pomembno bi bilo čimprej sprejeti ukrepe, ki bi zagotovili to temeljno pravico predstavništva.

Državni finančni prispevki po zakonu 38/2001

27. člen zaščitnega zakona predvideva od leta 2002 finančno kritje v višini 20.567.000.000 lir (približno 10 milijonov evrov) in 16. člen nakazuje vsoto 10 milijard lir v podporo ustanovam in dejavnostim manjšine predvideno že od leta 1992. Ta letni finančni prispevek znesek pa ni bil nikoli izplačan, saj se nekateri členi zakona še danes ne izvajajo (npr. 13. člen s predvidenim letnim prispevkom 895.000.000 lir in 15. člen s predvidenim letnim prispevkom 1.049.000.000 lir). Iz tega lahko povzamemo, da je bila od leta 2001 do danes slovenska manjšina prikrajšana za prispevke, država pa je prihranila nekaj milijonov evrov.

Ob tem gre podčrtati, da je letna inflacija stalno nižala realno vrednost začetnih prispevkov. Če torej upoštevamo učinek inflacije, lahko trdimo, da so se od leta 1992 do leta 2010 prispevki za ustanove in kulturne dejavnosti slovenske manjšine znižali vsaj za 50%. To je sililo slovensko manjšino v stalno in vedno bolj občuteno krčenje obsega kulturnih dejavnosti, v dejansko "racionalizacijo" ustanov v nižanje bilance, s posledičnim odpuščanjem osebja in celo v zaprtje sedežev.

Predlagamo sistematično rešitev finančne postavke zaščitnega zakona 38/01 v višini 11 milijonov evrov (20.567.000.000 lir), kot izhaja iz samega zakona že od leta 2002.

Deželni finančni prispevki

V letu 2010 je deželna vlada izničila finančni sklad za slovensko manjšino. Podčrtati gre, da je Dežela FJK deležna statusa avtonomne dežele predvsem zaradi prisotnosti slovenske narodne skupnosti.

Podpora tiskanim medijem

Posebni finančni prispevki za dnevnike v slovenskem in drugih manjšinskih jezikih, na podlagi zakona št. 296 iz leta 2006 so nezadostni. Zato se je slovenski tržaški dnevnik Primorski dnevnik zaradi nastalega položaja znašel v težki finančni stiski.

Institucionalni stiki

V zvezi z mnogimi nerešenimi vprašanji predlagamo, da bi pri Predsedstvu vlade nastalo delovno omizje kot koordinacijski in vezni člen med predstavniki manjšine in posameznih pristojnih ministrstev.

Dovolite, da Vas lepo pozdravljava in zaželiva čimbolj uspešno delo.

Dr. Drago Štoka, predsednik SSO

Rudi Pavšič, predsednik SKGZ