Maja MorelaMaja Morela
Jakob ČukJakob Čuk
Marjana DebevecMarjana Debevec
Ana Ovsenik (foto: ARO)
Ana Ovsenik

Od petka do petka: 17. - 24. junij 2011

| 26.06.2011, 07:58 Matjaž Merljak

Teden pred rojstnim dnem samostojne Slovenije je minil v spominjanju na dogodke pred 20. leti, ko se je naša država podala na samostojno pot. Žal pa je praznovanje minilo s priokusom politične krize, v kateri se je znašla dvajsetletna Slovenija.

Slovenija praznuje

Po tednih na razburkanem morju je Slovenija v minulem tednu zaplula v nekoliko mirnejše vode in si tako vzela čas za praznovaje. Dvajset jih ima, naša domovina. Dvajset let odkar smo začeli živeti tihe sanje naših prednikov. Dvajset let odkar smo začeli živeti preroške besede velikega pesnika Franceta Prešerna, „žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, /…/ da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak“. Predsednik prve vlade samostojne Republike Slovenije Lojze Peterle pravi, da smo pred 20. leti doživeli nasmeh zgodovine ter ga izkoristili za največji in epohalni dosežek slovenskega naroda. „Če ne bi takrat pravilno glasovali, če ne bi takrat zbrali tiste korajže, ki je bila za ta premik nujna, potem se danes ne bi ničesar spominjali. Vedno znova sem hvaležen vsem, kjerkoli in kadarkoli so kot Slovenci naredili za izpolnitev teh sanj.“

Da se je uresničil projekt, s katerim je Slovenija svobodno zadihala in se znašla na političnem zemljevidu sveta, je pomagal uresničiti vsak glas na plebiscitu, veliko vlogo je imela tudi naša vojska. Slavnostnim trenutkom 26. junija 1991 na Trgu republike v Ljubljani je namreč že naslednje jutro sledila agresija jugoslovanske vojske, ki je izpolnjevala ukaze Beograda. Slovenska stran je bila pred težko odločitvijo, kako odgovoriti, se spominja takratni predsednik parlamenta France Bučar: „Na predsedstvu je bilo, kaj narediti. Je tudi malo kolebalo. Presneto težka odločitev je bila to.“ Odločili so se za vojaško zavarovanje samostojnosti. Nekateri vojaki, ki so takrat sodelovali pri teritorialni obrambi, še danes služijo Slovenski vojski. „Prepričana sem, da znajo prenašati vrednote, za katere so se takrat borili, na vojake, bodisi naše bodisi pripadnike kosovskih varnostnih sil,“ je dejala obrambna ministrica Ljubica Jelušič, ki je pred rojstnim dnevom države obiskala pripadnike SV, ki delujejo na Kosovu in v Bosni in Hercegovini. Prek videokonference jih je pozdravil tudi premier Borut Pahor.

Na pomen vojske pri osamosvojitvi je spomnila tudi Garda Slovenske vojske, ki je kot vsako leto s posebnimi postrojili odprla osrednjo državno slovesnost ob dnevu državnosti, ki je tokrat prvič namesto na Trgu republike potekala na prenovljenem Kongresnem trgu. Državljanke in državljane ter predsednike štirih sosednjih držav je nagovoril predsednik republike Danilo Türk. Po njegovem mnenju v 20 letih še nismo povsem ponotranjili spoznanja, da imamo svojo lastno državo. „Naša sposobnost sporazumevanja o skupnih ciljih je prešibka. Civilna družba Slovenije je danes razdrobljena, njene pobude pa nepovezane. Naša skupna sposobnost oblikovati resničen in dolgoročno vzdržen državni interes je prešibka. Vse preveč je pesimizma in politične destruktivnosti. Premalo je pripravljenosti na spremembe.“ Kot pravi, potrebujemo drugačno stanje duha, ki nas bo usmerjalo k skupnim ciljem. Da Slovenija potrebuje nov družbeni dogovor, ki bo temeljil na vrednotah, vpisanih v tradicijo prizadevanj za samostojnost in demokratično preobrazbo, je na slavnostni seji državnega zbora poudaril tudi predsednik parlamenta Pavel Gantar. „Pri tem moramo veliko truda in tenkočutnosti vložiti v spodbujanje in vodenje odprtega, strpnega in vključujočega družbenega dialoga, vsakdo ima pravico in naj dobi možnost sodelovati v javnih zadevah! Tudi danes morajo biti dovoljene sanje in veliko novih dni je še pred nami! Izzivi časa so drugačni kot tisti pred dvajsetimi leti, toda niso nič manjši in nič manj pomembni kot tedaj. Prepričan sem, da jih bomo zmogli.

Praznovanju ob dvajsetem rojstnem dnevu Slovenije se je pridružila tudi Cerkev na Slovenskem. Mašo za domovino je na predvečer praznika v ljubljanski stolnici daroval dekan kardinalskega zbora, kardinal Angelo Sodano, zbrane pa je s pridigo nagovoril ljubljanski nadškof Anton Stres. Po njegovih besedah je dvajsetletnica čas za premislek o temeljih, na katerih je bila zgrajena država. »Vsaka skupnost, tudi politična, je zgrajena na skupnih vrednotah. Ne samo na interesih, ampak na vrednotah. Interesi so kakor pesek, danes so in jutri jih odnese vihar prve spremembe. Interesi so prehodni, odvisni od okoliščin in trenutka, takšni, kakršne so tudi potrebe, ki te interese narekujejo. Vrednote pa so več kakor samo interesi, ker so tudi želje in teženja po teh vrednotah globlje,« je dejal nadškof Stres in ob pozval k spoštovanju temeljnih vrednot, na katerih temelji naša država; to so dostojanstvo, solidarnost in pravična delitev skupnega dobrega. Opora pa naj nam bo zaupanje in vera v Boga.

Na sam praznik smo se sicer kristjani na pobudo iniciativne skupine in Sveta katoliških laikov Slovenije pripravili z dnevom molitve in posta za domovino. Dnevu so se priključile župnije širom Slovenije in tudi v zdomstvu, osrednji dogodek pa je bila celodnevna molitev z glasbo in pričevanja kulturnih ustvarjalcev pri svetem Jožefu v Ljubljani.

 

Slovenija v politični krizi

Čas praznovanja rojstnega dne domovine žal ni zabrisal krize, v kateri se je znašla dvajsetletna Slovenija. Čeprav so nekateri ob njenem osamosvajanju sanjali, da bo to postala nova Švica, je danes naša država daleč od tega. Vladna koalicija je iz tedna v teden manjša. Po odhodu DeSUS-a koalicijski trojček ni dolgo zdržal. Neuspeh poglavitnih reform te vlade na referendumih je za stranko Zares jasen znak nezadovoljstva državljanov s to politiko. Po odstopu predsednika stranke Gregorja Golobiča z ministrskega položaja – tega je zasedel Igor Lukšič, bo Zares z začetkom prihodnjega tedna najverjetneje prestopil v opozicijo. S tem bo premier Pahor izgubil še tri ministrice – Darjo Radić, Irmo Pavlinič Krebs in Majdo Širca. Pahorju se tako obeta vodenje manjšinske vlade, v sestavi SD in LDS, ki se je po njegovo sposobna spopasti s trenutnimi in prihodnjimi izzivi. »Če je vaša edina skrb, da ne boste nasedli na čereh, je to premalo. Samo če veste, v kateri pristan bi radi pripeljali barko, se boste izognili tudi čerem. In jaz vem, v kateri pristan bi jo rad pripeljal, dokler bom imel krmilo v rokah.« A Gregor Virant, eden bo pobudnikov spletne akcije Gremo na volitve!, opozarja, da se je Borut Pahor priklenil za krmilo in noče oditi, težava pa je, ker se z ladjo potapljamo tudi potniki. Potopa se zaveda vse več potnikov in želi ukrepati. Samo v 10 dneh spletne pobude je podpis za predčasne volitve dalo preko 17.000 zaskrbljenih državljanov. Podpisi sicer nimajo teže, da bi Pahorju iztrgali krmilo, so pa signal, da verjetno naša barka pluje v napačno smer.

Kakšna klima vlada znotraj vlade sta znova pokazala premier in ministrica za obrambo. Le dan potem, ko je Pahor v odzivu na Obamov načrt umika ameriških vojakov iz Afganistana napovedal začetek pogajanj za umik Slovenske vojske iz te države, je Ljubica Jelušič povedala, da se na vladi o tem sploh niso pogovarjali. Po njeni oceni so napovedi o umiku slovenskih pripadnikov oktobra letos preuranjene.

Na preizkušnji je bil minuli teden tudi predsednik državnega zbora Pavel Gantar. Ker so v SDS in SNS prepričani, da je njegovo vodenje parlamenta pristransko, absolutistično in celo v neskladju z ustavo, so poslanke in poslanci dobrih sedem ur razpravljali, ali naj bo Gantar še na čelu parlamenta ali ne. Po glasovanju se je izkazalo, da uživa podporo tako v koaliciji kot tudi opoziciji, in bo tako še naprej vodil seje zakonodajnega organa v državi. In to kljub temu, da stranka Zares, kateri pripada, ne bo več v koalicij. Gantar se je za to odločil, ker da s tako pomembne funkcije, tudi če bi želel, ne more kar tako odkorakati. Pavel Gantar se bo tako v slovensko zgodovino zapisal kot prvi predsednik parlamenta iz opozicije.

Medtem ko so poslanci glasovali o usodi predsednika parlamenta, je državni zbor obiskala skupina predstavnikov tistih državljanov, ki so odločno proti Družinskemu zakoniku. Zakonu, ki med drugim spreminja definicijo družine in istospolnim partnerjem daje pravico do posvojitve otrok, se je uspelo prebiti tako čez parlamentarno sito, kakor tudi glasovanje državnega sveta o odložilnem vetu. Vendar so nasprotniki zakonika odločeni narediti vse, da ta pade. Civilni iniciativi za družino in pravice otrok je v zgolj štirih dneh že uspelo zbrati preko 32.000 podpisov za začetek postopka za razpis referenduma – dovolj bi jih bilo že 2.500. »Veliko število oddanih podpisov kaže tudi na to, da družinski zakonik Slovenije ne razdružuje, ampak jo povezuje. Povezujejo v nasprotovanju temu stališču, da otrok ne potrebuje mame in očeta,« je dejal vodja iniciative Aleš Primc. Po besedah predsednice Nove Slovenije, ki se je tudi pridružila zbiranju podpisov, Ljudmile Novak so koaliciji s tem dali »jasen signal, da je za Slovence družina velika vrednota, ki mora ostati nedotakljiva. Podpisi so tudi opomin vladi, da ne bo več rinila z glavo skozi zid in izigravala volje ljudi.« Podpise so že predali predsedniku državnega zbora, ki mora zdaj razpisati rok za začetek zbiranja 40.000 podpisov za razpisa referenduma. Ali je referendumsko glasovanje o tej temi sploh mogoče, bo sicer zelo verjetno na pobudo vlade presojalo ustavno sodišče.

 

Cerkve na Slovenskem

V romarskem središču pri Mariji Pomagaj na Brezjah je bilo v teh dneh pestro. Minuli konec tedna so se tam zbrali bolniki, invalidi in starejši. Slovesno somaševanje ob 43. narodnem romanju je vodil celjski škof Stanislav Lipovšek, ki se je v imenu Cerkve na Slovenskem vsem bolnim in ostarelim zahvalil, da z molitvijo in tiho žrtvijo spremljajo in pomagajo reševati posebej pereča vprašanja in naloge Cerkve v naši domovini. Ta konec tedna pa je narodno svetišče na Gorenjskem gostilo mlade iz ljubljanske nadškofije, ki so se s peš romanjem Mariji zahvalili za uspešno zaključeno šolsko in akademsko leto.

 

Kultura

Slovenski kulturni prostor se je minuli teden poslovil od dveh umetniških ustvarjalcev. Po hudi boleni je v 75. letu starosti umrl dolgoletni novinar in pisatelj Jože Hudeček, ki je dolga leta soustvarjal kulturni program na Televiziji Slovenija. Zaradi odpovedi srca po nastopu v Lipici pa je umrl 49-letni pevec zabavne glasbe Branko Jovanovič Vunjak – Brendi.

Nogometni stadion Stožice je preživel preizkušnjo glasbenega koncerta. Premierni nastop je izvedla rock skupina Siddharta, ki je pred osmimi leti do zadnjega kotička napolnila Plečnikov stadion za Bežigradom. Tokrat je bilo obiskovalcev sicer nekoliko manj, a vendar je bilo 10.000 oboževalcev navdušenih nad spektaklom na novem stadionu.

 

Šport

Ob dvajsetletnici samostojne Slovenije se vsekakor velja ozreti tudi na dve desetletji slovenskega športa. Bogata bera športnikov kaže, da je ta izkoristil priložnost, ki jo je ponudila samostojnost. 22 olimpijskih medalj, uvrstitev nogometašev na evropsko in dve svetovni prvenstvi, nastop Maribora v nogometni ligi prvakov, srebro rokometašev na evropskem prvenstvu in evropske klubske lovorike, dosežki Primoža Peterke, Iztoka Čopa, Luke Špika, Mitje Petkovška, Aljaža Pegana, Primoža Kozmusa, Tine Maze, Petre Majdič in še bi lahko naštevali.

Kakšne športne uspehe pa beleži pretekli teden? Ne preveč blesteče. Dirka po Sloveniji se sicer ni najbolj iztekla po pričakovanju domačih kolesarjev. Po uvodni dvojni domači zmagi Roberta Večera in Kristjana Korena na prologu po ulicah Ljubljane, slovenski kolesarji niso več blesteli. Zmaga je šla z Diegom Ulissijem v sosednjo Italijo.

Slovenske barve so v glavnem delu teniškega turnirja v Wimbledonu med posamezniki zastopali trije igralci. Medtem ko se je Blaž Kavčič od angleške zelenice poslovil že v prvem krogu, je Gregi Žemlji in Poloni Hercog moči za napredovanje zmanjkalo v drugem krogu.

Olimpijski komite Slovenije je, potem ko je bil prvi spomenik ukraden, v Ljubljani odkril nov doprsni kip inženirja Stanka Bloudka, doslej edinega slovenskega člana Mednarodnega olimpijskega komiteja, športnika, trenerja, projektanta športnih objektov in športnega organizatorja. Podelili so tudi častni znak OKS Petri Majdič in Primožu Peterki, ki sta letos sklenila bogati športni karieri.

Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc) Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc)

Kolikšno škodo je povzročila pozeba? #podkast

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni ...

Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj) Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj)

Pri svojem delu vedno izpostavi bistveno

Lojze Čemažar je z nami v oddaji Naš gost spregovoril o svoji umetniški poti, pomenu družine, šol, ki so ga oblikovale in se zahvalil za prejeto priznanje sv. Cirila in Metoda.