Na Slovenski pristavi bo spominska maša

| 19.06.2011, 07:49 Matjaž Merljak

V sredo, 15. junija, je bil praznik svetega Vida, vojaka in mučenca ter zavetnika naše župnije. Na ta dan smo se še posebej spomnili ustanovitelja župnije, msgr. Vida Hribarja in mnogih zvestih faranov, ki so leta 1893 ustanovili to župnijo, ki je bila prva in edina slovenska fara v Clevelandu do leta 1906, ko je bila posvečena cerkev Marije Vnebovzete. Župnija še vedno zvesto deluje pod sedanjim župnikom Jožetom Božnarjem.

Clevelandski škof Rihard Lennon bo tudi letos maševal za zakonske pare, ki letos obhajajo 50 let zakona ali zlate poroke. Maša bo darovana v katedrali sv. Janeza Evangelista v centru mesta v nedeljo 31. julija. Vsi zlatoporočenci so vabljeni k udeležbi.

Preteklo nedeljo je imela svoj vsakoletni piknik na Slovenski pristavi slovenska šola Marije Vnebovzete. Dan se je začel s sveto mašo, ki jo je daroval župnik Janez Kumše in po maši so kuharice postregle z odličnim kosilom z dunajski zrezkom. Sredi popoldneva so bile igrice za šolske otroke. Za plesno zabavo je igral Alpski sekstet, da so se navzoči lahko vsaj malce ogreli, saj vreme ni bilo najbolj naklonjeno, bilo je kar hladno, a je prijazno sonce le posijalo pozno popoldne v veselje vsem.

Vsakoletna spominska maša za vse vojne žrtve in nasilja in pomorov po njej je pa danes na Slovenski pristavi ob kapelici Marije Pomagaj na Orlovem vrhu. Vsi Slovenci smo lepo vabljeni k udeležbi. Posebno lepo je pa vabil k spominski maši gospod Ivan Hauptman, sodelavec najstarejše slovenske radijske oddaje, Pesmi in melodije iz naše lepe Slovenije in sem ga poprosil da je to vabilo tudi prebral za ta prispevek iz Clevelanda za Radio Ognjišče. Bil je nadvse prijazen in to z veseljem storil.

Drage poslušalke in poslušalci!

Zopet vas opozarjamo, da bo na Slovenski pristavi v nedeljo, 19. junija 2011 pod pokroviteljstvom Slovenske pristave, spominska sveta maša za številne žrtve druge svetovne vojne in komunistične revolucije. Potrebno je, da ohranimo spomin na težke čase, ko se je Slovenija v drugi svetovni vojni znašla kot velika žrtev tuje okupacije in obenem komunistične revolucije. Tujo zasedbo so komunisti izrabili za svojo krvavo revolucijo.

Dolga štiri leta je bil slovenski človek odvisen samo od tega, kar je rodila domača-slovenska zemlja, katero je bilo potrebno obdelovati, kljub tuji zasedbi. Vedeti je potrebno, kako težak je bil položaj obdelovanja zemlje, ko si bil med dvema ognjema. Kako enostavno je bilo izzivati okupatorja, kateri se je potem znašal nad preprostim delavnim ljudstvom, jih pobijal kot talce, požigal domove ali jih interniral v razna taborišča, kjer so umirali od lakote. Nato so partizani hitro osumili kakega rojaka, češ, da je kriv tujega nasilja in že sum je bil dovolj za likvidacijo. Zanimivo je, da nase niso pomislili.

Tako je bil narod namerno izzvan, da se upre nasilju in rodila se je vaška straža in pozneje domobranci. Na sploh je bilo jasno, do hočejo komunisti absolutno oblast po končani vojni. Tu sledi nujno vprašanje? Ali se je vojna kaj preje končala radi partizanstva? Koliko? Leto, mesec, teden, morda dan? Pokončana pa so bila nešteta slovenska življenja.

Ob koncu vojne, maja 1945, smo iskali zavetja pred komunističnim nasiljem pri Angležih, ki so bili že v Avstriji. Sledilo je brezmejno razočaranje ob zaupanju v zapadni svobodni svet, ko je angleška vojaška uprava zvijačno vrnila domobrance v Titovo Jugoslavijo, kjer so bili brez sodbe pomorjeni. Med njimi tudi civilisti, žene in otroci.

V Ljubljani je prav te dni izšla knjiga z naslovom: Huda Jama, Skrito za enajstimi pregradami. Mehmedalija Alić, rudar, med drugim piše: Ko sem prvič bral članke in izjave ljudi, slovenskih emigrantov, razseljenih po svetu, je bilo enako, kot če bi bral pripovedi nas, preživelih Srebreničanov. Verjel sem, da v Hudi Jami ne obstaja fizična pregrada, ki bi bila kos moji želji, da potolažim sorodnike žrtev in razočaram junaške zlobneže, ki so z okrvavljenimi medaljami pili kri navadnim smrtnikom, vse to pod okriljem bratstva in enotnosti.

Vsem, ki nam je bilo dano, da smo dosegli svobodni svet, pa nam je dana tudi sveta dolžnost, da se spominjamo številnih žrtev naših domoljubov, Domobrancev. Zato vas prisrčno vabimo, da se udeležite spominske svete maše, ki bo pod okriljem Slovenske pristave v nedeljo, 19. junija v kapeli na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi ob 12h, opoldan. Sveto mašo bo daroval č. g. France Kosem.

Naj dodam le to, da je duhovnik France Kosem bil star eno leto in Ivan Hauptman je bil pa mladenič pri 15. letih, ko sta njuni družini bežali preko meje v Avstrijo in od koder so se po štirih letih taborišča preselili v Cleveland. Ivanu Hauptmanu pa še najlepša zahvala za prijaznost.