Zasedala slovensko-madžarska mešana komisija
| Matjaž Merljak
Po enoletnem premoru je 15. junija 2011 v Budimpešti zasedala XII. slovensko-madžarska mešana komisija za Spremljanje sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji in slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski, ki je bil podpisan leta 1992.
Delo mešane komisije sta vodila sopredsedujoča iz Slovenije in Madžarske. Na madžarski strani je to bila Zsuzsanna Répás, namestnica državnega sekretarja za nacionalno politiko pri Ministrstvu za javno upravo in pravosodje, na slovenski strani pa je delo vodil državni sekretar na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boris Jesih.
Slovensko-madžarska mešana komisija se je pri svojem delu dotaknila številnih področij in v skladu s prejšnjim zapisnikov preverila aktualno stanje, na podlagi katerega je nato pripravila nova priporočila. V komisiji sta aktivno sodelovala tudi predstavnika obeh manjšin. Pri delu slovenske delegacije je aktivno sodeloval Ferenc Horváth, predsednik madžarske skupnosti v Pomurju, pri delu madžarske delegacije pa je aktivno vlogo imel Martin Ropoš, predsednik Slovenske državne samouprave na Madžarskem.
Tako kot na prejšnjih zasedanjih in v zapisnikih so tudi na tem srečanju bila v ospredju vprašanja, povezana s šolstvom, prometno infrastrukturo in mediji. Ob spoznanju, da se nekatera priporočila že leta pojavljajo v zapisniku in se žal ne premaknejo z mrtve točke, je mešana komisija skušala v tokratni zapisnik uvrstiti zgolj realne cilje, ki jih bosta obe državi lahko uresničili v naslednjem letu. Slovensko-madžarska mešana komisija je v zapisnik podala tudi nekatera povsem nova priporočila, ki bi naj izboljšala položaj manjšin v obeh državah.
Za konec sta se obe strani dogovorili, da bo naslednje zasedanje slovensko-madžarske mešane komisije v let 2012 v Sloveniji. Zapisnik tokratnega zasedanja morata sedaj s sklepom le še potrditi obe vladi.
Udeleženci obeh delegacij so se strinjali, da so takšna srečanja izrednega pomena za ohranjanje manjšin in izboljšanje njihovega položaja in je zato dobre odnose med obema stranema vredno negovati tudi v prihodnje.
