Domobranska proslava

| 15.06.2011, 08:13 Matjaž Merljak

Povojna skupnost v Argentini je tesno povezana z domobranstvom in s povojnimi žrtvami. Letos poteka 66 let tragičnih dogodkov, ki so za vedno zaznamovali slovenski narod. Dejansko ni družine, ki ne bi imela po več svojcev v katerem izmed množičnih grobišč, raztresenih po Sloveniji. Zato je, od samega začetka delovanja domov in organizacij, prva nedelja v juniju posvečena skupnemu spominu žrtev vojne in revolucije na slovenskem, nato pa se svečanosti vrstijo naslednje nedelje še po krajevnih domovih.

Nedeljski popoldan 5. junija 2011, hladen in neprijeten, tako različen od pozne slovenske pomladi, nas je zbral v območju Slovenske hiše v Buenos Airesu. Čeprav je bil isto nedeljo trojni referendum, ki so se ga tudi nekateri rojaki udeležili, je proslava privabila veliko število rojakov. Vsak obiskovalec je že pri vhodu dobil lično tiskan program svečanosti, izvirna stvaritev umetnice Mikaele Podržaj.

Spomin se je začel v cerkvi Marije Pomagaj z mašo, ki jo je daroval delegat slovenskih dušnih pastirjev msgr. dr. Jure Rode, ob spremljavi salezijanca Danijela Vrečarja. Cerkev je bila polna, tako da je del vernikov sledil maši na dvorišču. Med mašo je pel Mešani pevski zbor iz San Justa pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar.

Po končani maši smo se zbrali na dvorišču. Tam stoji spomenik vsem žrtvam vojne in revolucije. Ob strani spominska plošča opozarja, da so domobranci naši junaki. Velik venec zelenja in samih rdečih nageljnov s slovenskim trakom je prinesel Martin Uštar, predsednik mladinskih organizacij, in ga položil pred spomenik padlim. Za njim pa je stopalo osem bivših domobrancev, še živih prič tistih nesrečnih dni slovenske tragedije.

Nato je trobenta pozvala k molku. Dr. Jure Rode je opravil molitve za pokojne, katerim so prisotni pobožno sledili in goreče odgovarjali. V dokaz, da nikdar ne pozabimo naših junakov in da smo zvesti njihovim idealom, smo vsi zapeli pesem »Mi legionarji, mi domobranci …«

Žalno slavje se je nadaljevalo v dvorani škofa Rožmana, kjer so rojaki napolnili spodnji del in galerijo. Slavnostni govor je imel letos Jože Markež, pripadnik naše druge, že v Argentini rojene generacije Slovencev. Kot »sin in nečak« domobrancev je ganljivo orisal položaj tistih časov, angleško predajo domobranske vojske, poboje, in končal z besedami slave pobitim junakom.

Sledila je recitacija iz knjige preroka Izaija, odlomek, ki je dal tudi naslov letošnji žalni proslavi: »Zemlja bo odkrila kri in ne bo več zakrivala pobitih«.

Osrednji del proslave pa je bilo predvajanje video posnetka »Križev pot za žrtve pobojev«, na besedilo Jožeta Kužnika v izvedbi Radia Ognjišče. Slušno vizualno razmišljanje, ki je v opisu trpljenja pobitih v Hudi jami pozivalo k odpuščanju in spravi.

Komaj so se polegli zadnji odmevi glasbe, je mogočno zadonela pesem »Moja domovina«, ki najbolje ponazarja cilje borbe domobrancev med komunistično revolucijo.

Ob trojnem referendumu smo volili tudi nekateri državljani na veleposlaništvu Republike Slovenije v Buenos Airesu. Volišče je bilo odprto od 9. do 17. ure. V tem času se je glasovanja udeležilo 191 volilnih upravičencev (vseh državljanov je v Argentini 4192). Glasovanje po pošti je skoraj odpadlo, ker volilno gradivo vedno pride prepozno.

Rezultati so bili sledeči. Zakon o delu na črno: neveljavnih,1; ZA,19; PROTI,171.

Zakon o arhivih: neveljavnih,1; ZA,18; PROTI, 172.

Zakon o pokojninski reformi: neveljavnih, 0; ZA:18; PROTI,173.

Tako je bil izid splošno 90% proti in 10% za. Zanimivo pa je, da se je glasovanja udeležilo komaj 4,5% volilnih upravičencev, kar je najnižja udeležba, odkar imamo Slovenci v Argentini volilno pravico.