Od petka do petka: 3. - 10. junij 2011

| 12.06.2011, 08:10 Matjaž Merljak

V tokratnem pregledu domačega dogajanja ne moremo mimo referendumske nedelje, na kateri so državljani s plebiscitarno večino zavrnili pokojninsko reformo ter zakona o delu na črno in o arhivih. Ustavili se bomo še pri papeževem obisku v Zagrebu, kjer je nagovori tudi slovenske vernike, pri tradicionalni slovesnosti v Kočevskem rogu in neizbežnem propadu nekdaj največjega gradbenega podjetja pri nas.

Cerkev

Papež Benedikt XVI. je bil minulo nedeljo spet v neposredni bližini Slovenije. Potem, ko je v začetku maja obiskal Oglej, se je 4. in 5. junija mudil v Zagrebu. To je bilo njegovo 19. apostolsko potovanje izven Italije. Glede na to, da papeža verjetno še ne bo prav kmalu v Slovenijo in da se je mudil v naši soseščini, so se srečanja z njim udeležili tudi slovenski romarji z nekaterimi škofi, med katerimi sta bil oba metropolita - ljubljanski nadškof Anton Stres in mariborski nadškof Marjan Turnšek. Papež je prišel v Zagreb na „prvi dan hrvaških katoliških družin“, obisk pa je imel tudi širši družbeni pomen, saj Hrvaška te dni praznuje 20. obletnico samostojnosti, obenem končuje pristopna pogajanja z Evropsko unijo in upa, da bo kmalu vstopila v povezavo. Papež se je po prihodu v Zagreb srečal z državnim vrhom, zvečer pa je v Narodnem gledališču nagovoril predstavnike hrvaške družbe, politike, gospodarstva, kulture in znanosti. Sledilo je molitveno bdenje z mladimi na trgu Bana Jelačića, kjer je več deset tisoč zbranih spodbudil, naj se oklenejo Jezusa. Osrednji dogodek obiska je bila nedeljska maša na zagrebškem hipodromu, namenjena predvsem hrvaškim katoliškim družinam, na kateri se je zbralo več kot štiristo tisoč vernikov, med njimi kar nekaj skupin romarjev iz Slovenije. Papež je družinam naročil, naj ohranijo svetost zakona in bodo odprte za življenje: „Učite svoje otroke moliti in molite skupaj; približajte jim zakramente, posebej evharistijo. Uvedite jih v življenje Cerkve, v družinskem krogu se ne bojte brati Svetega pisma. Vaši domovi naj postanejo male dvorane zadnje večerje, v katerih naj živijo edinost, občestvo in molitev.“ Tudi pri opoldanskem nagovoru, ki je sledil sveti maši, je razmišljal o družini. Slovenskim vernikom pa je med pozdravi v drugih jezikih namenil tele besede: „Z veseljem pozdravljam slovenske vernike. Hvala za vašo navzočnost. Bog vas blagoslovi!“ Pred odhodom in Zagreba je papež obiskal še grob blaženega Alojzija Stepinca v katedrali sv. Marka.

V nedeljo, 5. junija, je bila pri grobišču pod Krenom v Kočevskem Rogu 22. obletna maša za žrtve revolucionarnega nasilja. Pred kapelo Božjega usmiljenja se je zbralo približno tri tisoč ljudi, ki so tako ali drugače povezani s pobitimi domobranci in drugimi pomorjenimi, ki ležijo v Rogu in številnih prikritih grobiščih po Sloveniji. Maševal je prelat Janez Gril, ki je v pridigi omenil prošnjo, ki jo obiskovalci te spominske slovesnosti ponavljajo vsako leto: „Naj se nikoli več ne ponovi to, kar se je dogajalo v Kočevskem Rogu, Teharjah, Hudi Jami in 600 drugih skrivnih moriščih po vsej naši domovini. Nikoli več, Gospod!“ Zatem pa je nadaljeval:

„Bolečina ostaja. Ostajajo tudi vprašanja, na katera še vedno ni odgovorov. Zakaj se je že po končani vojni zgodil ta strašni zločin in kako je mogoče, da slovenska demokratična oblast tudi po tolikih letih še ni našla odgovornih? Zakaj tisti, ki so pri zločinu sodelovali, še vedno molčijo in si ne olajšajo vesti s tem, da bi povedali, kdo je ukazal pobijanje, kdo jim je zapovedal molk? Zakaj se ne opravičijo svojcem žrtev zaradi trpljenja, ki so jim ga povzročili? Pričakujemo preveč, čeprav gre samo za osnovno civilizacijsko dejanje in osebno integriteto? Se bojijo, jih je sram, so jim privilegiji vzeli razsodnost? Ali pa mislijo, da je prav, kar so storili, in so na svoje zločinsko početje ponosni? Tudi molk je odgovor, včasih pove več, kot tisoč besed.“

Maši je sledil spominski program, ki ga je pripravila Nova Slovenska zaveza. O pomorjenih so spregovorili Ivo Keržé, Boštjan Zadnikar in Blaža Cedilnik. Pri tem se je nehote ponudila primerjava z nedavno morijo na Balkanu, odnosu do tamkajšnjih žrtev in njihovih rabljev, aretacijo Ratka Mladića in odgovornostjo za zločine ... Smo del evropske povezave, znamo se opredeliti do Srebrenice, ne pa do genocida, ki ga je leta 1945 doživel naš narod ...

Politika in gospodarstvo

V Sloveniji smo imeli 5. junija trojni referendum, na katerem so volivke in volivci prepričljivo zavrnili vse tri zakone, o katerih so odločali: o pokojninski reformi, o delu na črno in o zaprtju arhivov. Pokojninsko reformo, ki jo je vlada Boruta Pahorja razglasila za najpomembnejši reformni ukrep, je podprlo dobrih 27 odstotkov volivcev. Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno je podprlo dobrih 24 odstotkov, novelo zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih pa nekaj manj kot 29 odstotkov volivcev. Lahko rečemo, da so nasprotniki vladnih zakonov v vseh primerih ponujene rešitve zavrnili s plebiscitarno večino. Volilna udeležba je bila tokrat štirideset odstotna.

Premier Borut Pahor je po razglasitvi rezultatov referenduma oziroma jasni zavrnitvi pokojninske reforme napovedal, da bo vlada verjetno pripravila interventni zakon, ki bo ohranil konsolidacijo javnih financ. Na ta interventni zakon pa bo verjetno vezana tudi zaupnica vladi, je premier napovedal na nocojšnji novinarski konferenci. Mnogi drugi so se strinjali, da bi bile predčasne volitve poštena in verjetno najboljša rešitev za Slovenijo. Gospodarstveniki pa so opozorili na nujnost novih reform na različnih področjih. Oglasil se je tudi predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša, ki je med drugim dejal: „Slovenska demokratska stranka pozdravlja prepričljivo odločitev državljanov. Kljub temu ni čas za veselje, temveč je na mestu zaskrbljenost in to iz treh razlogov. Prvič zato, ker očitno vladna koalicija ni razumela sporočila glasovanj. Njihov odziv kaže, da še vedno mislijo, da so najboljši in da so slabi tisti, ki so glasovali proti, ali so ostali doma. Ta oblastniška aroganca ne obeta nič dobrega. Drugič smo lahko zaskrbljeni zato, ker vsi problemi ostajajo isti. Ljudje niso glasovali proti trem slabim zakonom zato, ker bi verjeli, da je vse v redu in da ni treba ničesar spreminjati. Glasovali so proti slabim rešitvam, ker menijo, da obstajajo boljše. In imajo prav. Glasovali pa so tudi proti oblastniški aroganci, kajti vladajoči niso bili sposobni niti osnovnega dialoga s socialnimi partnerji in manjšino v državnem zboru.“ Po besedah Janeza Janše smo tretjič lahko zaskrbljeni tudi zato, ker je vladna koalicija s slabimi predlogi, klovnovskim pristopom in oblastniško aroganco spravila že samo besedo „reforma“ na slab glas. Zaradi tega bodo v prihodnje tudi dobre rešitve sprejete z večjim nezaupanjem kot pred nedeljskim odločanjem. Tako kot druge opozicijske stranke se tudi v SDS zavzemajo za predčasne volitve.

Že dan po porazu na referendumih se je koalicija sestala na kolegiju pri premierju Borutu Pahorju. Po sestanku je le kratko povedal:„Glavno sporočilo današnjega sestanka je, da dokler imamo odgovornost za vodenje te države, ne bomo vrgli puške v koruzo.“ Napoved o interventnem zakonu je moral umakniti, saj so se mu uprli v lastnih vrstah, tako ostane le še rebalans proračuna, s katerim naj bi zmanjšali izdatke skoraj za pol milijarde. Medtem je predsednik delodajalcev Milan Lukić vladi dal vedeti, da se nima več pravice sklicevati, da je dobila mandat na volitvah. Zatem sta Borutu Pahorju dali ultimat še koalicijski partnerici LDS in Zares. Pahorjeva SD mora do 25. junija pripraviti pripraviti temeljit program rekonstrukcije vlade, sicer bo stranka Zares zapustila koalicijo. Partnerji v vladni koaliciji, ki so si izrekli nekaj ostrih besed, so svoje poglede na prihodnost hitro omilili in verjetno bo ostalo le pri rebalansu proračuna, na katerega naj bi Borut Pahor vezal glasovanje o zaupnici.

V minulih dneh so komentatorji v najrazličnejših medijih precej pozornosti namenili padcu pokojninske reforme. Komentator Financ Stanislav Kovač ugotavlja, da padec reforme ni črn scenarij, ampak velika priložnost Slovenije. Pojasnil je, da ureditev javnih financ v Sloveniji potrebna zaradi tako imenovanega „pakta o evru“ in ne za to, kot pravi predsednik vlade Borut Pahor, da ne bi zamudili nemško-francoskega vlaka. Zatem je podrobno analiziral proračunsko porabo Nemčije in Slovenije. Ob koncu pa je zatrdil, da „nemški proračunski vlak“ pokaže, da bi morala Slovenija korenito zmanjšati število zaposlenih v javnem sektorju, znižati njihove plače ter skrčiti izdatke za blago in storitve.

Evropska komisija je pred dnevi predstavila oceno slovenskega programa reform in načrta za zagotavljanje zdravih javnih financ ter naši državi dala šest priporočil za ukrepanje v tem in naslednjem letu. Ob tem sta bonitetni hiši Standard & Poor's in Dun & Bradstreet ohranili oceno Slovenije, a so v slednji opozorili, da bo usoda ocene odvisna od sposobnosti Slovenije, da v odsotnosti pokojninske reforme utrdi svoje javne finance. Medtem pa je mednarodna bonitetna hiša Moody's znižala ocene trem največjim slovenskim bankam: Novi Ljubljanski banki, Novi Kreditni banki Maribor in Abanki Vipa. Za omenjene banke to pomeni, da bo zadolževanje na tujih trgih dražje, same pa bodo podražile posojila gospodarskim družbam in tudi občanom.

Upravni odbor Cestnega podjetja Ljubljana je sredi minulega zavrnil predlog lastniškega vstopa v SCT. Ocenil je, da bi lahko v teh kriznih časih z vstopom v nekdanjega gradbenega velikana ogrozili lastno varnost. To je bila verjetno še zadnja možnost, da bi največje slovensko gradbeno podjetje ostalo na prizorišču. Brez nje bo šel SCT v stečaj. Kdaj? je le še vprašanje dni. S tem bo delo izgubilo preostalih 760 delavcev, posredno pa je ogroženih še nekaj nad 10 tisoč delovnih mest.

Kultura

Člani sveta SNG Drama Ljubljana so, kot so zapisali v obrazložitvi, zaradi nesposobnosti odpovedali pogodbo o zaposlitvi ravnatelju Drame Ivu Banu, ob tem pa so mu ponudili novo pogodbo o zaposlitvi v Drami. Ban, ki ga podpira večina zaposlenih, je prepričan, da gre za politično motivirano odstavitev. Nasledil naj bi ga Peter Sotošek Štular.

V Pilonovi galeriji v Ajdovščini so odprli razstavo Arhitekturna risba včeraj in danes, na kateri se bosta z risbami in akvareli predstavila Viktor Sulčič in Alenka Golob. Dela predstavljenih umetnikov so nastajala predvsem v tujini, saj Sulčiča uvrščajo med najpomembnejše arhitekte, ki so ustvarjali podobo Buenos Airesa.

Na Gorjanskem, v Komnu na Krasu so danes podelili Štrekljevo nagrado, poimenovano po etnologu, jezikoslovcu in zbiratelju ljudskega blaga Karlu Štreklju. Enajsto nagrado so letos namenili koroškemu Slovencu Engelbertu (Berteju) Logarju, znanemu predvsem po zbirki osmih zvezkov Vsaka vas ima svoj glas ter zbirki Pesmi in glasba z južne Koroške.

Pri založbi Družina minuli torek predstavili drugi del trilogije papeža Benedikta XVI. „Jezus iz Nazareta“ s podnaslovom „Od vhoda v Jeruzalem do vstajenja“, ter knjigo „Pesmi in proza“ blaženega Alojzija Grozdeta. Po besedah ljubljanskega nadškofa metropolita Antona Stresa obe knjigi povezuje iskanje resnice in lepote na avtorjema lasten način.

Šport

Slovenski nogometaši so se prejšnji konec tedna v gosteh premagali Ferske otoke z 2:0 in osvojili tri pomembne točke. Tako so po sedmi tekmi kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2012 v Toftirju uvrščeni za Italijo na drugem mestu, sledi pa jim Srbija.