Slavi KoširSlavi Košir
Jakob ČukJakob Čuk
Alen SalihovićAlen Salihović
Roman Kutin (foto: Matjaž Merljak)
Roman Kutin

Zborovska dejavnost v južni Nemčiji

| 09.06.2011, 08:08 Matjaž Merljak

Duhovniki so pomembni tudi za ohranjanje pevske dejavnost in kulture. Roman Kutin deluje v Augsburgu in duhovno pokriva tudi Ulm, Ravensburg in Kempten. Tudi tam obstajajo pevski zbori in skupine, ki gojijo slovensko pesem in tako ohranjajo slovensko besedo in kulturo na tujem. V zadnjih letih spremljajo to ljubiteljsko pevsko dejavnost redni pevski seminarji pod strokovnim vodstvom.

Kamor je Slovenca zanesla noga, tja je s seboj odnesel tudi pesem. Marsikdo, ki je odšel v tujino, si je s prepevanjem domače, v srce zapisane pesmi, blažil domotožje, si z njo obujal spomine na domače kraje, na mladostna leta in si z njo ohranjal zaklad materine besede. V pesmih je skrita moč življenja, v njih je vera in nezlomljivo upanje. Če se z odprtimi očmi zazremo v zgodovino slovenskega naroda, vidimo, da je Slovenec kot posameznik in narod obstal in ohranil svoj obraz, ker je prepeval in dušo hranil s pesmijo.

Ko sem v začetku septembra 2002 prišel v Augsburg in se v tem mestu tudi nastanil, se mi še sanjalo ni, kako v resnici poteka življenje Slovencev v tem delu Nemčije. Kar kmalu sem iz pogovorov z ljudmi spoznal, da je moj predhodnik, pokojni župnik, Jožko Bucik, ki je tam deloval 25 let, pustil za seboj nepozabno sled delovanja. Vestno je opravljal duhovniško službo. Toda z ljubeznijo do petja in z zbiranjem pevcev v pevski zbor, ki ga je leta 1980 ustanovil in do smrti vodil, se je za vedno zapisal v srca slovenskih rojakov v Augsburgu. Po njegovi smrti je nastala enoletna praznina. Z mojim prihodom se je zbor ponovno sestal. Sedaj vadi in prepeva pod mojim vodstvom. Vaje so redno enkrat na teden po dve uri. Vadimo cerkvene in ljudske narodne pesmi. Zbor občasno nastopa pri mašah, pri prireditvah društev in raznih drugih srečanjih. Če nas kdo kam povabi, se povabilu radi odzovemo in zapojemo.

Delovanje zbora v Augsburgu - prvič je zapel za božič leta 2002 - so opazili v Ulmu. Na pobudo predsednika društva Vinka Majcna sem takrat takoj izrazil pripravljenost, da bom s pevci vadil, če se jih bo dovolj zbralo in bodo redno hodili na vaje. To se je zgodilo v novembru 2003. Nekateri so vztrajali, drugi odpadali ali prihajali novi. Ko je bila Slovenija 1. maja 2004 sprejeta v EU, smo prepevali pred javnostjo.

Z rednimi vajami se je razglašenost uglaševala. Redno se enkrat na teden peljem iz Augsburga v Ulm, kjer vadimo in se pripravljamo na nastope. Ker sam vodim zbor v obeh krajih, je naš program petja povsod enak, kar omogoča, da ob izrednih prilikah skupaj nastopamo.

Župnijski mešani pevski zbor Obzorje pa deluje v Stuttgartu. Zaživel je v začetku leta 2005 na pobudo župnika dr. Zvoneta Štrublja, ki je dušni pastir za Slovence v Stuttgartu in okolici. Spoznal je študentko glasbe Marjetko Urbanič in z njeno pomočjo ustanovil pevski zbor. Pod njeno taktirko so se pevci radi zbirali in hitro napredovali. Žal se je Marjetka po končanem študiju vrnila v Slovenijo in zbor je ostal brez zborovodje. Po vztrajnem iskanju se je le našla rešitev. Sedaj vodi zbor študentka glasbe Ieva Sarja, doma iz Latvije.

S slovenskim župnikom iz Stuttgarta dr. Zvonetom Štrubljem že od mojega prihoda v Augsburg dobro sodelujeva. V marcu leta 2006 sva organizirala pevski seminar. Od Augsburga, Ulma, Ravensburga in Stuttgarta sva na seminar vabila vse ljudi, ki jih petje zanima, tudi tiste, ki niso vključeni v noben pevski zbor. Lep odziv je potrdil, da je odločitev za izobraževanje pevcev pravilna.

Pod vodstvom prof. mag. Ivana Florjanca iz Glasbene akademije v Ljubljani vsako leto spomladi poteka pevski seminar, ki se ga ljubitelji petja v vedno večjem številu udeležujejo. Skupno izobraževanje na pevskem področju je že rodilo prve sadove, saj smo se za izredne prilike vsi pevci od Augsburga do Stuttgarta združili v skupni pevski zbor in uspešno zapeli. Zadnji tak skupni nastop je bil letos 1. avgusta 2010 na Svetih Višarjah ob tradicionalnem romanju treh Slovenij.

V tem področju ni velike izbire. Slovenskih naslovov za Augsburg in Kempten je 463, za Ulm in Ravensburg jih je skoraj 400. Veliko je ljudi, ki imajo nemška državljanstva, veliko jih ne pride blizu. Jedro tistih, ki se srečujejo, je majhno, a ti iz srca živijo svoje korenine in hočejo biti, kar so od začetka bili. Ti so zvesti pri maši ali drugem delu. S temi skromnimi možnostmi delajo, kar morejo narediti. Povedal je še, da je po kratki maši na postojankah obvezno druženje, kjer živi ljudska pesem.

Za zanimivost: najstarejša pevka v Augsburgu ima 83 let in je Nemka, ena je mlajša od 50 let, vse drugo je vmes. Z njimi se uči in sestavi, kar morajo sestaviti.

Dodal je še, da ljudje, ki imajo ljubezen do petja, prihajajo in vplivajo nanj, da ne vrže puške v koruzo in se teden za tednom vozi na vaje tudi v 90 km oddaljeni Ulm. Vsak majhen uspeh in drobno pozornost da novega energije in zagona.

Roman Kutin je zborovsko dejavnost v južni Nemčiji predstavil na 2. strokovni konferenci slovenskih glasbenikov iz sveta in Slovenije, ki je v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa SSK septembra 2010 potekala v Slovenj Gradcu in Pliberku. Zapis je nastal po zvočnem zapisu in objavi v zborniku.

Dijaki frizerske šole so uredili stanovalce doma starejših (photo: FB DEOS Center starejših Črnuče) Dijaki frizerske šole so uredili stanovalce doma starejših (photo: FB DEOS Center starejših Črnuče)

Kaj hitro se je naredila prava vrsta ...

Tudi v DEOS Center starejših Črnuče je prišla pomlad in s tem čas za spremembe. Tako so stanovalci medse povabili dijaki Srednje frizerske šole, ki so se vabilu z veseljem odzvali, pišejo na ...