Dvojezični napis v Drveši vasi
Začel se je referendum o dvojezičnih napisih
| 06.06.2011, 14:22 Matjaž Merljak
Na avstrijskem Koroškem se je danes (6. junija 2011) začel referendum po pošti o kompromisnem dogovoru glede dvojezične topografije v deželi. Predstavniki zvezne vlade, dežele in slovenskih manjšinskih organizacij so konec aprila dosegli dogovor o postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov v 164 krajih.
Prebivalci Koroške bodo do konca tega tedna prejeli vprašalne pole, vračali jih bodo lahko do 17. junija 2011, rezultati pa naj bi bili znani 22. junija 2011. Referendum naj sicer ne bi imel nobene pravne veljave, a koroški svobodnjaki deželnega glavarja Gerharda Dörflerja so vztrajali pri njegovi izvedbi. Vse druge stranke, vključno s slovenskimi manjšinskimi organizacijami, referendumu nasprotujejo.
Medtem koroški deželni glavar pojasnjuje, da bo referendum pokazal, kaj prebivalci Koroške mislijo o dogovoru. Z "ljudskim povpraševanjem" pa naj bi dosegli "dobro vzdušje v deželi".
Tako upa tudi župan Železne Kaple, Franc Jožef Smrtnik, ki sicer referendumu nasprotuje. Za slovenski program ORF je med drugim dejal: "... sem proti temu povpraševanju vedno bil in vedno bom. Ker sem demokrat, vem, da povpraševanje bo. V demokraciji moraš imeti tudi mnenje, zato menim: če je povpraševanje, se pač moramo izreči za, ker s tem lahko naredimo nov pristop k temu problemu. Za mene je to temeljno; to še ni dokončno, ampak je to začetek novega vzdušja na južnem Koroškem."
Aprila doseženi dogovor bo jutri (7. junija 2011) obravnavala vlada na Dunaju, nato pa bo šel še v parlament, ki naj bi na njegovi osnovi sprejel poseben ustavni zakon. Z njim naj bi dokončno uredili vprašanje dvojezične topografije na Koroškem.
Dogovor sicer vključuje tudi druge ukrepe za varstvo slovenske manjšine, vključno z rabo slovenskega jezika. Prav tu naj bi po mnenju slovenskih manjšinskih organizacij prišlo do težav. Najprej sta tu občini Dobrla vas in Škocjan, kjer je bila slovenščina doslej priznana kot uradni jezik, poslej pa jo bodo uradno lahko uporabljali le prebivalci treh vasi iz teh občin, ki naj bi dobile dvojezične napise. Ostali prebivalci obeh občin te pravice ne bodo imeli, čeprav so Slovenci.
V smislu 7. člena Avstrijske državne pogodbe bi morala biti v novem ustavnem zakonu navedena tudi slovenska manjšina na avstrijskem Štajerskem. Slovenska stran še meni, da je zakon lahko le korak naprej, ne pa dokončna rešitev vseh vprašanj, ki zadevajo slovensko narodno skupnost v Avstriji.
