Od petka do petka: 27. maj - 3. junij 2011

| 05.06.2011, 07:12 Matjaž Merljak

Kampanja pred referendumskim trojčkom, odstop visokošolskega ministra Gregorja Golobiča, ukinitev treh policijskih uprav in ranjena pripadnica slovenskega kontingenta v Afganistanu. To je le nekaj poudarkov domačega političnega in družbenega dogajanja, ki je zaznamovalo minuli teden. V kulturi odmevajo začetki poletnih prireditev v številnih slovenskih krajih. Šport je predvsem v znamenju nogometa - naša reprezentanca lovi nove točke za uvrstitev na evropsko prvenstvo 2012.

Politično in družbeno dogajanje

Dočakali smo še eno referendumsko nedeljo. Volivci tokrat glasujemo o kar treh dokumentih: pokojninski reformi ter zakonih o delu na črno in arhivih. Volišča bodo odprta do 19. ure, do takrat velja volilni molk. Minuli teden je, povsem pričakovano, tako minil predvsem v znamenju prepričevanja volivcev. Ali je uspelo zagovornikom ali nasprotnikom, bo verjetno znano že nocoj.
Pred premierjem Borutom Pahorjem so medtem temni dnevi, vlada se namreč ne more izkopati iz težav. Zapušča jo še en minister, tokrat za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič. Njegovo slovo s tega položaja pravzaprav ni nekaj novega, saj je odstop napovedal že sredi aprila. Do tega je prišlo dve leti prepozno, menijo v SDS-u. Ali Golobičev odhod pomeni tudi izstop njegove stranke Zares iz koalicije, bo znano v prihajajočem tednu. „Mnenja v stranki in zunaj nje so različna. Imamo odgovornost do stranke, volivcev, do vlade, koalicije in države,“ je povedal.

Kdo bo novi visokošolski minister? O imenih se še ne govori. Bo pa Golobič do imenovanja svojega naslednika opravljal funkcijo in se šele nato preselil v poslanske klopi. Njegovo nadaljnje sodelovanje v vladi je potrdil tudi premier, saj želi „v državni zbor ob izjavi, da minister odstopa, poslati tudi predlog novega ministra ali ministrice“.

Ker se vrstijo tudi pozivi k čimprejšnjemu Pahorjevemu odhodu, med drugim ga je ta teden izrekel prvak opozicije Janez Janša, je premier že poudaril, da bo za zdaj še vodil svoje ministre. Čeprav meni, da je „najboljši voditelj, da popeljem Slovence in Slovenijo skozi čeri, ki prihajajo“, ne misli ostati na oblasti za vsako ceno. Še naprej pa je prepričan, da Slovenija ni v politični krizi. „Ni pa dvoma, da imamo v tem trenutku manjšinsko vlado in da se moramo za vsak uspeh v parlamentu pogovarjati tudi s poslanci, ki niso v koaliciji,“ je dodal. A Pahor ne more biti miren. „Na levici poteka spopad, Zares in LDS se borita za vstop v parlament,“ je v pogovoru za naš radio menil komentator Goran Novkovič.

Strah pred prihodnostjo torej ostaja. Pridružuje se mu strah pred nevarno bakterijo, ki se lahko nahaja v slabo toplotno obdelanem mesu, nepasteriziranih mlečnih izdelkih ali sveži zelenjavi. Začelo se je v severni Nemčiji, okužb po Evropi je vse več, za posledicami je nekaj ljudi tudi umrlo. Znanstveniki se še niso dokopali do izvora smrtonosne bakterije, zato je treba biti na preži. Inšpektorji v Sloveniji so ves čas na terenu, v do zdaj vzetih vzorcih bakteriji niso našli. Pristojni torej poudarjajo, da pri nas ni razlogov za paniko. Na zdravstvenem ministrstvu ob tem pozivajo, naj več pozornosti posvetimo higieni pri prehrani, velja pa tudi pravilo, da bolj kot je hrana obdelana, še posebej termično, manjša je možnost okužbe. „Vsak dan imamo možnost okužbe s temi ali podobnimi bakterijami in drugimi mikroorganizmi. Zato je zelo pomembno, da se držimo osnovnih ukrepov, kako živila, ki jih pripravljamo, ustrezno pripravimo, da ne bi prišlo do prenosa in posledično do okužbe,“ pojasnjuje državni sekretar Ivan Eržen.

Smo bolj ali smo manj varni, smo se ta teden spraševali tudi ob potezi, ki jo je potegnilo notranje ministrstvo. Skladno s projektom Libra je na regijski ravni reorganiziralo policijske uprave ter ukinilo krško, slovenjgraško in postojnsko. V Sloveniji je tako od prvega junija le še osem policijskih uprav. Generalni direktor policije Janko Goršek ob tem zagotavlja, da se varnost zato ne bo zmanjšala. „Državljani republike Slovenije sprememb v praksi bistveno ne bodo občutili,“ je dejal in dodal, da vsi policisti in kriminalisti ostajajo v dozdajšnjem lokalnem okolju, kjer bodo „zagotavljali vse potrebne varnostne naloge“. A Anton Vodopivec iz posavskega policijskega sindikata meni, da se bo podaljšal odzivni čas. „Zanima me, kako bi policist iz Novega mesta na Bizeljsko prispel v v istem času kot policist iz Krškega,“ se je vprašal.

Za našo varnost skrbi tudi vojska. Pred dnevi je minilo 20 let, odkar so na Igu pri Ljubljani prisegli prvi slovenski naborniki. Obrambna ministrica Ljubica Jelušič je na slovesnosti ob tej priložnosti poudarila pomen tega, da je Slovenija leta 1991 začela uriti lastne vojake. To je bilo po njenem ključno za poznejši razvoj naše vojske ter tudi za občutek, da smo res samostojna in suverena država. „Tega se pravzaprav zavedamo šele v zadnjih letih, ko hodimo po svetu in spremljajo naše vojake, ko sodelujejo pri urjenju tujih vojska, da bi bile sposobne varovati svoje domovine,“ je dodala. Prav v misiji v tujini, točneje v Afganistanu, je bila v začetku tedna v napadu na eno od vojaških baz mednarodnih sil v Heratu lažje ranjena pripadnica slovenskega kontingenta. Gre za civilno strokovnjakinjo Melito Šinkovec, ki že okreva in se počuti dobro.

O 20-ih letih samostojne Slovenije na svetovnem političnem prizorišču medtem v svoji najnovejši knjigi kritično premišljuje prvi zunanji minister naše države Dimitrij Rupel. Ob predstavitvi je pojasnil, da začenja z vprašanjem, ali je pred letom 1991 obstajala slovenska diplomacija. „Kar precej sem se poigral s tem vprašanjem,“ je dejal. V drugem delu knjige je predstavljena slovenska zgodba s posebnim poudarkom na Evropski uniji in Natu, konča se z odnosi s sosednjimi državami.

Še ena knjiga je ugledala luč sveta. Huda jama - Skrito za enajstimi pregradami, je njen naslov, napisali so jo Mitja Ferenc, Mehmedalija Alić in Pavel Jamnik. Pravzaprav gre za drugo poročilo, ki obsega vse, kar je danes znanega o tem množičnem grobišču. Kot je dodal Ferenc, obenem predstavlja protest proti državi, saj je, kot je znano, vlada ustavila dela v rovu svete Barbare. „Zavedamo se, da bo z ustavitvijo del v rudniku marsikaj odšlo v pozabo. Vsi trije smo bili razočarani, ker smo želeli narediti vse, kar je bilo v naši moči, da bi vse žrtve dostojno pokopali. Pri tem žal nismo bili uspešni. Tako je ta knjiga v nekem smislu tudi prikaz našega poraza in hkrati protest proti odločitvam države, ki so bile sprejete mimo stroke,“ je dejal.

Povsem neokusno izjavo o Hudi jami si je medtem na nacionalni televiziji privoščil igralec Ivo Godnič, znani imitator Josipa Broza Tita. Izrekel je besede: „Saj zdaj so sveto Barbaro izpraznili, je spet prostor.“ Nanašajo se na tiste, ki nekdanjega komunističnega voditelja ne ocenjujejo kot pozitivne osebnosti. Ogorčeni so v Združenju novinarjev in publicistov, glasno so opravičilo zahtevali v Mladi Sloveniji, proti igralcu bodo vložili kazensko ovadbo. Da je bila Godničeva izjava v jutranji oddaji na Televiziji Slovenija nepremišljena in skrajno neprimerna ter vsebuje elemente javnega spodbujanja, sovraštva in nestrpnosti, meni varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik. Da je prestopil mejo spodbujanja sovraštva, nestrpnosti in zmanjševanja pomena hudih kaznivih dejanj proti človečnosti, je v svojem odzivu precej po ovinkih nakazala tudi varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev Miša Molk.

Cerkev

Kočevski Rog je že več kot dve desetletji kraj spomina, kamor prihajajo svojci pobitih vojnih ujetnikov, ki so bili leta 1945 vrnjeni z avstrijske Koroške. Tam molijo za spravo v našem narodu. Tradicionalna obletna maša za žrtve revolucionarnega nasilja je danes pred kapelo Božjega usmiljenja ob grobišču pod Krenom, somaševanje vodi prelat Janez Gril. Nadaljnji program spominske slovesnosti pripravlja Nova slovenska zaveza. „Prva stvar, o kateri je treba govoriti, ko govorimo o Kočevskem rogu in vabimo ljudi na ta kraj, je usmiljenje,“ je za naš radio povedal Justin Stanovnik in dodal, zakaj bi morali hoditi tja. „Hoditi moramo toliko časa, toliko let, desetletij, da bodo nazadnje začeli hoditi za nami tudi tisti, ki so Kočevski Rog uprizorili. Ne osebno, seveda, tistih ni več, ampak njihovi vnuki, pravnuki, ki bodo le končno v sebi imeli srce, ki bo tako čisto, da se ne bodo več mogli upirati klicu tega kraja.“

Žrtev revolucije je bil tudi blaženi Alojzij Grozde. Pred dobrim tednom dni smo praznovali njegov prvi godovni dan. Ob tem je Marijina cerkev na Zaplazu medse sprejela mučenčeve relikvije. Verniki se mu tako lahko od zdaj priporočamo v tamkajšnji kapeli, ki je posvečena prav njemu.

Na Zaplazu se je na slovesnosti ob prenosu relikvij zbralo 3 tisoč ljudi, to pa je bilo tudi prvo bogoslužje, ki ga je kot apostolski nuncij pri nas vodil nadškof Juliusz Janusz. Ob koncu svete maše se je zahvalil za prisrčen sprejem in zbrane povabil, da bi si, povezani s svetim očetom, prizadevali za življenje po zgledu blaženega Alojzija, „in sprejeli vabilo papeža Janeza Pavla II., ki sta ga imeli zelo radi, ki nas je opogumljal, naj se ne bojimo Kristusa“.

Povezanost s papežem danes čutijo tudi vsi tisti Slovenci, ki so poromali v Zagreb. Benedikt XVI. je namreč ob dnevu hrvaških katoliških družin obiskal naše južne sosede, vrhunec dosega dopoldansko sveto mašo. Pri njej naj bi bili tudi skoraj vsi slovenski škofje.

Kultura

V številnih krajih po Sloveniji so se z junijem začele prireditve na prostem, ki so predvsem kulturno obarvane. Prestolnica tako že 23. leto zapored diha z mednarodnim festivalom Poletje v Stari Ljubljani. Na različnih koncih starega mestnega jedra se bo do avgusta zvrstilo 27 koncertov, na katerih bo nastopilo 315 glasbenikov iz desetih držav. Različna plesna, glasbena in gledališka doživetja ta mesec čakajo tudi vse, ki bodo v večernih urah zavili na Prešernov trg. Prireditev Junij v Ljubljani bo v petek odprl balet Romeo in Julija münchenskega plesnega gledališča.

Začelo se je tudi Poletje v Celju, knežjem mestu. 1. junija ga je odprl koncert Glasba na vodi na Savinjskem nabrežju. Prireditve se bodo, tako kot v prestolnici, vrstile do konca avgusta. Vrhunec bodo dosegle s srednjeveško prireditvijo na Starem gradu.

Več kot sto kulturno obarvanih poletnih večerov pripravljajo tudi na različnih prizoriščih novomeškega mestnega jedra. Začeli se bodo prihodnjo soboto, o njih pa je direktorica Kulturnega centra Janeza Trdine Vesna Dular povedala: „Kar nekaj organizatorjev je, ki so prispevali različne dogodke, tako da ni zvrsti, ki sodi v kulturo, in ne bi bila zastopana v našem programu.“

Goriški literarni klub Govorica in krajevna skupnost Gradišče nad Prvačino sta pripravila prve Gregorčičeve dneve. Prireditev sta poimenovala Nepretrgana pesem. „Želimo si, da bi se ta prireditev v prihodnjih letih nadgrajevala, širila in prerasla v resnično večjo kulturno manifestacijo,“ pojasnjuje predsednica novogoriškega literarnega kluba Darinka Kozinc. Sinoči je bilo na Gradišču slišati predvsem znane Gregorčičeve pesmi, člani kluba pa so predstavili tudi lastno pesniško ustvarjalnost.

Pod objemom gora, točneje v tržiških podružničnih šolah v Lomu pod Storžičem in Podljubelju, se je začel tudi prvi literarni festival Bralnice pod slamnikom. Njen namen je mladim vzpodbuditi ljubezen do branja. Končal se bo jutri v Domžalah, med drugim pa naj bi z različnimi delavnicami gostoval tudi v okolici Zagorja.

Šport

Slovenski nogometaši so v petek na gostovanju pri reprezentanci Ferskih otokov lovili nove točke za evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto. Ali je ekipi izbrancev Matjaža Keka uspelo, bomo poročali v oddaji prihodnjo nedeljo.

Ta konec tedna so v evropski ligi nasprotniki slovenske odbojkarske reprezentance Hrvati. O rezultatih prav tako več v prihodnji oddaji, spomnimo le, da so bili naši uspešni pred tednom dni v Belgiji. Tako v soboto kot nedeljo so tamkajšnje odbojkarje ugnali s 3:1.

Na atletskem mitingu svetovnega izziva, ki so ga gostili v Ostravi na Češkem, je Martina Ratej v metu kopja zasedla peto mesto, a z nastopom ni bila zadovoljna. Boštjan Buč je v teku na 3 tisoč metrov z zaprekami osvojil sedmo mesto in tako izpolnil normo B za svetovno prvenstvo. Matic Osovnikar je bil šesti v teku B na 100 metrov. V metu kladiva se je na svojem prvem tekmovanju na tujem po enoletni prekinitvi nastopanja preizkusil Primož Kozmus. Zasedel je zadnje, 10. mesto.

Končujemo z judoisti. Novega uspeha se je veselila Urška Žolnir. Na tekmi za veliko nagrado v Moskvi, ki šteje tudi v kvoto točk za uvrstitev na olimpijske igre v London, je v kategoriji do 63 kilogramov osvojila prvo mesto.