Slovenski škofje na klavzuri o slovenskem pastoralnem načrtu

Cerkev na Slovenskem | 21.06.2011, 07:00 Marta Jerebič

V Repnjah se bodo danes na klavzuri zbrali slovenski škofje, ki bodo razpravljali o pripravi slovenskega pastoralnega načrta. Moderator klavzure je p. Branko Cestnik, duhovni nagovor bo imel br. Štefan Kožuh.

Slovenski pastoralni načrt predvideva že sinoda Cerkve na Slovenskem, vendar doslej še ni bil narejen. P. Branko Cestnik:

„Slovenski pastoralni svet je o tem razmišljal v prejšnjem pastoralnem letu. Zato smo sedaj začeli proces, časovnico, kako v dveh letih priti do slovenskega pastoralnega načrta.“

Prvi dogodek na tej časovnici je srečanje škofov v Repnjah: „Za razliko od drugih zasedanj škofovske konference je namenjen izključno razmišljanju o pastorali, pastoralnih izzivih, in sicer bolj na strateški ravni za pet, deset, petnajst let naprej.“

Po maši bodo predstavljeni podatki o stanju vernosti v Sloveniji, nato bodo škofje začeli razpravljati o prednostnih nalogah Cerkve na Slovenskem, popoldne pa je predviden sklepni dokument, v katerem bi vzpostavili organ – strateški svet, ki bo pripravil krovni dokument: „Ta strateški svet bi v jeseni že lahko imel prvo svoje zasedanje.“

In kakšne so oziroma bi morale biti prednostne naloge v pastorali Cerkve na Slovenskem? P. Cestnik poudarja področje nove evangelizacije: „Kajti razmere na Slovenskem kažejo, da tradicionalno katolištvo sicer vztraja. Strašnega formalnega upada vernikov ni bilo. Je pa bil upad bolj od znotraj na področju verskih vsebin – vere v Boga, dušo. Tu se je za deset odstotkov zmanjšala vera v Boga. Tako da imamo v Sloveniji paradoksno stanje. Več ljudi je včlanjenih v Cerkev kot jih veruje v Boga.“

Glede ciljne publike pastoralnega načrta pa Branko Cestnik pravi: „Ravno to moramo preseči. Tu smo velikokrat naredili napako, da smo si izbrali eno ciljno generacijo. Ne gre toliko za to, da bi izbirali ciljno generacijo, ampak en slog, oznanjevalni slog Cerkve na Slovenskem.“ Treba bo tudi iskati nove pristope in metode. „Če gledamo uspešne pastoralne zgodbe zadnjih deset let najdemo nekaj skupnih imenovalcev. Gre za male skupine, z močnim duhovnim izkustvom, skupine, kjer se pojavijo močni laiški voditelji. Te zadeve so v zadnjih desetih letih rasle.“ Slovenski pastoralni načrt naj bi torej v dveh letih prišel v župnije, redovne skupnosti, gibanja in druga področja Cerkve na Slovenskem.