Slovenci avstrijske Koroške s poslanci EP o narodnih manjšinah v EU

Evropska Unija | 28.05.2011, 07:52 Matjaž Merljak

V torek, 24. maja 2011, je v Evropskem parlamentu v Bruslju potekala konferenca z naslovom »Narodne manjšine v Evropski uniji.« Konferenco je organizirala pisarna Lojzeta Peterleta, evropskega poslanca ELS iz Slovenije. Na njej so govorili tudi podpredsednik Evropskega parlamenta László Tőkés iz Romunije, ter evropska poslanca iz Avstrije: Hubert Pirker, ELS ter Hannes Swoboda, S&D.

Težave manjšin v Evropski uniji je predstavil ugledni profesor dr. Gerhard Hafner, stališče koroškega Slovenca pa Martin Pandel. Hafner in Pandel sta tudi sourednika knjige predstavljene na konferenci z naslovom »Vprašanja manjšin – Kooperacija namesto konfrontacije,« ki jo je založila Mohorjeva založba Celovec.

Konference sta se udeležili tudi Mojca Kleva – evropska poslanka S&D iz Slovenije ter Tatjana Ždanoka, evropska poslanka Zelenih iz Latvije.

Soprireditelja dogodka sta bila Sodalitas Katoliški dom prosvete v Tinjah in Mohorjeva založba v Celovcu.

Lojze Peterle, ki je konferenco tudi moderiral, je uvodoma poudaril, da so se očetje Evrope dogovorili za duhovno osnovo Evrope, ki temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva ter povedal: »Slovenci smo imeli v preteklosti kar precej težav z našo identiteto, ker je nekatere naša identiteta motila. Danes je v Evropi slovenska identiteta priznana, spoštovana in dobrodošla, tako kot vse ostale in želim si da nihče, ne manjšina in ne večina, ne bodo imele težav s svojo identiteto.« Peterle je povedal še, da je v Evropi prišel čas, da se odpovemo starim stereotipom in strahovom: Tudi politično moramo delati, da bomo povsod uvajali najvišje standarde spoštovanja drug do drugega.«

Moški pevski zbor s Koroškega Jepa Baško jezero je zapel lepo koroško pesem, ki pravi »naši očetje so ledino orali, pa nasledstvo so v roke nam dali... mi pa to naprej dajemo...«

Podpredsednik Evropskega parlamenta László Tőkés, madžarski poslanec iz Romunije, je Slovence pozdravil kot bivši sodržavljan Avsto-Ogrskega imperija in izpostavil besede madžarskega poeta, ki je že pred sto leti napisal, da »imamo Slovenci in Madžari ista čustva in probleme in moramo delati skupaj.« Povedal je, da je spoznal situacijo med Slovenci v Italiji, ki mu jo je pretekli teden predstavila Slovenska Skupnost iz Italije, danes pa ima priložnost poslušati Slovence, ki živijo v Avstriji.

Tőkés je izpostavil, da bi moralo biti znotraj EU vprašanje manjšin in večjezičnosti visoko na agendi prioritet, saj so te eksplicitno zaščitene tudi v Lizbonski pogodbi in v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah: »Čudno se mi zdi, da EU do tretjih držav zahteva spoštovanje teh pravic, velikokrat pa znotraj EU ni tega posluha. Pričakujem, da bodo povsod uporabljeni enaki standardi,« ter dodal: »To je zelo kompleksen problem in če želimo rešiti te zadeve lahko to naredimo le skupaj. S sodelovanjem med nami, ki smo v podobni situaciji, vsak na svojem koncu Evrope.«

V zaključku je Tőkés apeliral tudi na Slovenijo, ki »bi se morala bolj odločno postaviti za zaščito Slovencev v sosednjih državah,« ter dodal: »10% slovenskega prebivalstva živi na zunanji strani meje s Slovenijo in niste tako bogati, da bi se lahko odpovedali eden drugemu. Tako mi razmišljamo o teh zadevah.«

Dr. Gerhard Hafner, profesor na univerzi v Gradcu, ki ima slovenske korenine, je nadrobno predstavil zgodovino in trenutno situacijo na področju manjšin v EU, ki vsebuje okrog 150 manjšin: »To je posledica predvsem razvoja dogodkov po drugi svetovni vojni, ko so se meje med državami risale ne po nacionalnih temveč po geo-političnih kriterijih.«

Mednarodna zakonodaja dolgo časa ni vsebovala veliko instrumentov za zaščito manjšin, saj so se države bale, da bi to okrepilo manjšine in delovalo centrifugalno, je razložil Hafner, ter dodal, da sta na tem področju najprej postali aktivni OVSE in Svet Evrope. »Lizbonska pogodba pa v 2. členu vključi pravice manjšin med temeljne pravice, za kršitve katerih so v členu 7 predvidene sankcije. Težava je v tem, da EU ne definira ne vsebine pravic ne članstva narodnih manjšin,« je povedal Hafner ter zaključil s pogledom naprej: »Ko Evropska unija vedno bolj širi kompetence izven območja gospodarskega sodelovanja, bo morala prej ali slej poseči tudi na področje manjšin.«

Hannes Swoboda, evropski poslanec S&D iz avstrijske Koroške, je povedal da »ta kompromis ni zadnja faza reševanja odprtih vprašanj.«

Hubert Pirker, evropski poslanec ELS iz avstrijske Koroške, je povedal, da se je tudi sam eno leto učil slovensko ter pohvalil predstavljeno knjigo, ki je »pomemben dokument o bogastvu, ki ga predstavlja slovenska manjšina v Avstriji.« Dodal je še, da se vprašanje odnosa s slovensko manjšino vleče že predolgo in da upa, da bo zdaj začetek konca reševanja teh vprašanj. Po njegovem bi »morali biti Korošci ponosni na svojo raznolikost, ki jih bogati.«

Jože Wakounig, predsednik Zbora narodnih predstavnikov v Narodnem svetu koroških Slovencev in bivši predsednik NSKS je v debati izpostavil dejstvo, da je »tako imenovani 'kompromis' o dvojezični topografiji na Koroškem v resnici diktat naperjen proti pravicam Koroških Slovencev zagotovljenim v 7. členu ADP. Tako imenovano »konsenzno skupino« je namreč inštaliral nekdanji kancler Schüssel leta 2002, da bi spodnesel razsodbe ustavnega sodišča.« Wakounig je še dodal: »Tudi osnutek za novi zakon o narodnih skupnostih občutno zožuje pravice narodnih skupnosti.«

Martin Pandel, sourednik knjige, je bil jasen: »Žalosten sem, ker v teh dneh pripravlja Republika Avstrija skupaj s koroško deželno vlado dogovor o novi zakonodaji glede pravic koroških Slovencev, a ta dogovor ne bo v duhu mednarodnega dokumenta oz. ustavno zajamčenih pravic iz sedmega člena Avstrijske državne pogodbe,« ter dodal: »Namesto več kot 800 dvojezičnih krajevnih napisov, ki bi jih morali dobiti v letu 1955, če bi se državna pogodba takoj upoštevala, dobimo le 163, torej samo 74 več, kakor je predvideval predlog iz leta 1976, in vsekakor 109 manj od judikature Ustavnega sodišča Republike Avstrije.«

Pandel je izpostavil tudi dejstvo, da je slovenščina na Koroškem dovoljena le še v nekaterih občinah oziroma le še nekateri vaščani občine lahko uporabljajo slovenski jezik na uradih, čeprav je avstrijsko ustavno sodišče v primeru Dobrle vasi in Škocjana že dvakrat odločilo na podlagi sedmega člena v prid slovenske narodne skupnosti.

Zaključek konference je minil v apelu na EU, da naj postori več na področju pravic manjšin za zdravo multikulturno Evropo ter v pozitivnem duhu: »Včasih so rekli, da je slovenski jezik grd, da ni uporaben; danes pa imajo prav Korošci z znanjem slovenskega jezika ugledne pozicije.. zbuja pa se tudi mladina, ki ne želi več sprejemati vsega, kar podpišejo predstavniki koroških Slovencev, ki so že utrujeni od dolgotrajnega pritiska. Kjer je volja, tam so poti!«

---

 

Opomba:

* Katoliški dom prosvete Sodalitas v Tinjah je hiša izobraževanja, dialoga, umetnosti in srečanja. Več

* Celovška Mohorjeva družba je najstarejša samostojna ustanova med Slovenci na Koroškem. Naša dejavnost sloni na krščanskih načelih. Naša naloga je negovati in širiti slovenski jezik. Več

* NSKS - Narodni svet koroških Slovencev je politično interesno zastopstvo, ki se zavzema za pravice narodne skupnosti na osnovi mednarodnih in meddržavnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o varstvu človekovih pravic, še zlasti pa na osnovi Avstrijske državne pogodbe z dne 15. maja 1955. Več

* Avstrijska Državna pogodba (ADP) iz leta 1955 je pogodba o ponovni vzpostavitvi neodvisnosti demokratične republike Avstrije. Podpisali so jo zunanji ministri takratnih štirih velesil ZDA, Sovjetske Zveze, Velike Britanije in Francije.