Praznovanje 51. letnice v San Martinu
FOTO: 51. obletnica Slovenskega doma v San Martinu
Matjaž Merljak
San Martin je okraj na severozahodnem delu Velikega Buenos Airesa in tam deluje lepa in aktivna slovenska skupnost. V nedeljo, 15. maja 2011, je tam potekala slovesnost. Praznovanje se je začelo s sveto mašo, nadaljevalo pa s kulturnim programom in zaključilo s kosilom in plesom.
Praznovanje se je začelo z mašo ob 8.45 v kapeli zavoda nasproti Doma. V sprevodu so po sredi cerkve vstopili župnik, delegat dr. Jure Rode, ministranti, narodne noše in zastavonoša. S kora je mogočno zadonelo »Raduj se, Kraljica nebeška«. Mašo je ubrano spremljal Slovenski pevski iz San Martina pod vodstvom prof. Lučke Marinček Kastelic. Pevci so prvič zapeli mašo, ki jo je pred leti uglasbil naš mladi rojak Martin Sušnik. Avtor jo je tudi prvič slišal in zboru za izvedbo čestital.
Takoj po maši pa čez cesto v Dom. Tam so vsem gostom mladi postregli topel zajtrk, med katerim je bilo na dvorišču kar glasno.
Ob 11. uri se je začel kulturni program. Pozdravil je kulturni referent, dr. Viktor Leber in izrekel dobrodošlico. Na slavje so prišli predsednik Zedinjene Slovenije Franci Žnidar, predsedniki ali zastopniki vseh bratskih domov ter predstavniki vzgojnih, dobrodelnih in kulturnih organizacij. Sprejeli so argentinsko in slovensko zastavo ter obema domovinama izkazali ljubezen s petjem himen. Nato je pozdravne besede izrekel predsednik krajevnega doma Danijel Žagar, v imenu krovne organizacije ZS pa Franci Žnidar.
Na zaslonu je pisalo »To je, kar je. O Sanmartinčanih iz prve roke.« Marsikdo se je spraševal, zakaj ta izrek in kako bo ob njem potekal nastop. Pa sta stvar pojasnila Viktor in Štefi Leber ter dejala, da se je zamisel (Veri Breznikar Podržaj) porodila ob branju knjige To je, kar je, v kateri se avtor Tone Pavček dotakne glavnih dogodkov in odločitev človekovega življenja, od rojstva pa do smrti.
Zamisel je bila edinstvena: ob vsakem poglavju so se na zaslonu prikazale fotografije, medtem ko so zbor, skupine ali posamezniki izvajali priložnostno pesem, recitacijo ali pričevanje. Vse pa se je vrtelo okoli sanmartinske skupnosti, Doma, družin in posameznikov. Torej so šli čez sledeča poglavja in uvodna vprašanja, ki sta jih napovedovalca sproščeno in prisrčno povezovala: Čudež rojstva - Kdaj in kje ste se rodili? Čudna dežela šola - Ste radi hodili v šolo? Dežela ljubezni - Kdaj ste bili prvič zaljubljeni? Družinske žlahtnice in žlahtneži - Kakšni ste bili in ste v vaši družini? Čudežnost besedovanja - Kdaj ste napisali prvo pesem? Poklici in poklicanost - Kdaj in zakaj ste se odločili za poklic? Sončnice tam čez - Kdaj ste umrli? Življenje - ječa ali sreča - Ste srečni? Nešteto pesmi so gostje lahko slišali, med njimi Rojstvo (Tone Pavček), : Šolski zvonec (Emil Adamič), Nekaj je v zraku (Tone Pavček), Večerni Ave (A. Foerster), Vem, da danes bo srečen dan (T. Domicelj). Skupina deklet in fantov pa je za konec zadevo dodatno potrdila s poskočnim plesom na melodijo pesmi Konc (A. Mežek).
Napovedovalka je zaključila: »Koliko srečnih, veselih in zadovoljnih obrazov smo videli na fotografijah. Prav toliko veselja, sreče in zadovoljstva izžarevajo tudi obrazi vseh nastopajočih in nas tu zbranih ob praznovanju 51. obletnice Slovenskega doma v San Martinu.«
Prav zadovoljni pa so bili tudi gledalci, ki smo pozorno spremljali posamezne točke, vsako nagradili z aplavzom in se naužili predvsem pozitivnih občutkov.
Bil je že čas za kosilo. Domači so hiteli s pripravo miz. Dr. Jure je zmolil in blagoslovil, nato pa so mladi prikorakali in številnim gostom postregli odlično kosilo. Za prijetno razpoloženje je bilo poskrbljeno s harmoniko in petjem, ki je marsikoga privabilo na plesišče. Ob kavici pa še priložnost za klepet s prijatelji.
Ko je zvečer legel k počitku, so se vsi Bogu zahvalil za tako lep dan in ga prosili, naj v tem domu vsak najde svoj prostor in čas za resnično pomembne zadeve tega sveta: za prijateljski objem, za srečevanja iz oči v oči, za mirno in prijazno besedo, za nasmeh od srca do srca.
