Slovensko petje na Švedskem

| 20.05.2011, 07:50 Matjaž Merljak

V času migracijskega vala v 60-ih in 70-ih letih prejšnjega stoletja je Švedsko potrebovala delavce. Prišlo več tisoč Slovencev, da bi se zaposlili na začasnem delu v industriji v nekaterih večjih krajih. Predvsem so bile ladjedelnice in konfekcijska industrija lačne naših delavcev. Četudi so se Slovenci dobro znašli in se integrirali na Švedskem, je pri večini ostalo kanček domotožja po domovini, kar se je med drugim izražalo v pesmi in glasbi.

Po prihodu na Švedsko so se vsi člani Budjeve družine naselili v Landskroni. Kulturo petja so prinesli s seboj, saj je bilo njih otroštvo prepleteno s kulturnimi dejavnostmi skozi očetovo delo. Tudi Cerkev jim je veliko pomenila. Tako so se radi zbirali, najprej ob očetovem harmoniju, ki ga je od župnika v Landskroni dobil zastonj. Nato je brat Janez nekje staknil star piano, in tako se je oče kmalu specializiral tudi na tem instrumentu. Nekoč v mladosti je igral tudi v tamburaškem orkestru pri Mali Nedelji. Z mamo Angelo sta se spoznala pri petju, oba sta pela v cerkvenem pevskem zboru pri Mali Nedelji.

Oče Avgust Budja in njegov sin Janez sta ustanovila prvi kulturni klub med slovenskimi izseljenci v Zahodni Evropi. To se je zgodilo leta 1968, predvsem na pobudo prvega slovenskega izseljenskega duhovnika na Švedskem, zdaj že pokojnega Jožeta Flisa, in msgr. Kunstlja iz Anglije.

Brat Janez je društvo Triglav 1. decembra 1968 registriral pri Slovenski izseljeniški matici SIM ter pri Kulturni organizaciji mesta Landskrona. Izkazalo se je, da je društvo TRIGLAV bilo prvo društvo, ustanovljeno v Zahodni Evropi, ki je delovalo na podlagi petja, kar je ostala rdeča nit skozi vsa leta delovanja. SIM je društvu priskrbela tudi nekaj notnega gradiva. nekaj so ga prinesli s seboj. Preko društva TRIGLAV so Slovenci v Landskroni kmalu prišli v stik s švedskim kulturnim življenjem. Pomagali so pri ustanovitvah novih društev.

S svojimi glasbenimi nastopi po južni Švedski so kmalu vzpodbudili tudi druge slovenske zelenice, da so se po nekaj letih začele organizirati v slovenska društva. Nekatera društva so občasno gojila glasbo, petje in folkloro, med drugimi društva v Landskroni, Stockholmu, Göteborgu, Malmö, Köpingu in Halmstadu. Društvo Planika v Malmöju goji zborovsko slovensko pesem še danes.

Slovensko kulturo društvo Triglav je gojilo pevsko dejavnost in leta 1970 so pripravili svoj prvi koncert. Povabili so tudi SIM, vendar predstavnikom izbor vseh predvajanih pesmi ni bil pogodu, ker so izvajali nekaj pesmi z nabožno vsebino. To je povzročilo, da so pri SIM obstoj društva namensko spregledali v svojih občilih naslednjih nekaj let, obenem pa 1973 vzpodbudili ustanovitev ideološko »protiutežnega« društva SLOVENIJA v Landskroni.

Na ta način se je društvo TRIGLAV razklalo na dva (če hočete - politično obarvana) pola, česar posledice so pri Slovencih v tem kraju vidne še danes tudi pri mlajši generaciji (občutili so napetost in zato niso bili zainteresirani). Več o tem lahko najdemo dokumentiranega v knjigi Temna stran meseca s podnaslovom Zgodovina totalitarizma v Sloveniji od 1945 do 1990, zbornik člankov in dokumentov, ki jih je uredil pisatelj Drago Jančar.

Skušali smo se strniti v eno vrsto. Po neuspeli združitvi obeh društev TRIGLAV in SLOVENIJA v tretjeimensko društvo LIPA leta 1977. To je bilo veliko in dejavno društov: mešani, moški, otroški, mladinski zbor, ansambel Lastovke .... V sredini osemdesetih let prejšnjega stoletja je oče Avgust Budja predal taktirko hčerki Olgi Budja, ki pevski zbor v nekoliko različnih sestavih vodi vse do danes.

Po nastanku društva Lipa se je ideološki in interesni razkol med rojaki v Landskroni večal, zato je 1999 ustanovljeno družinsko pevsko društvo ORFEUM, ki še danes deluje Društvo LIPA pa je prenehalo delovati 2008.

Z nastankom društva ORFEUM je istoimenskemu družinskemu pevskemu zboru in tercetu sester Budja uspelo neovirano izpeljati svoj glasbeni program. Društvo ima okoli 40 članov – skupaj z otroki in vnuki.

V dolgih desetletjih se je nabralo toliko lepih pesmi, da so jih od leta 1998 posneli in ovekovečili na šestih glasbenih fonogramih. Veliko skladb so sestre Budja napisale same, Olga melodije, Augustina pa besedila, Gabrijela je pomagala pri vokalni izvedbi. Izvajajo pa tudi slovenske ljudske in umetne pesmi skladateljev Ipavca, Vodopivca in drugih ter švedske pesmi Taubeja, Lundella in drugih. Na nekaterih zgoščenkah so sodelovali tudi člani pevskega zbora Orfeum, z več solisti druge generacije.

Videokaseto so sestre Budja v režiji Matjaža Koncilje 2000/01 izdale v sodelovanju z občinama Landskrona in Ribnica. Ribnica zato, ker v domači občini Ljutomer takrat ni bilo razumevanja za njih kulturno poslanstvo, za katerega pa je tedaj imelo posluh vodstvo občine Ribnica na Dolenjskem, s tedanjim županom Jožetom Tankom na čelu. V Landskroni pa so na podlagi njihovih nastopov in VHS posnetkov z naslovom Glasbeni mostovi postale sestre Budja dobitnice kulturne štipendije mesta Landskrona za leto 2000. Na to so seveda še posebej ponosne.

Na Švedskem živi okoli štirideset Budjevih sorodnikov; tu živi njihova mati, vdova Angela Budja, tri sestre s skupno devet otrok, 20 vnukov in že tudi enega pravnuka. K tej številki prištejemo lahko le še vseh enajst partnerjev, vsi razen dveh Slovencev in enega Finca so Švedi. Švedska je tako postala usoda Budjevih. Četrta generacija ne govori slovensko, poje pa. Zakoni so namreč mešani. Upajo, da bodo naslednje generacij

Slovenci se lahko ponašajo z ohranjanjem slovenstva preko pevske tradicije in preko tega slovenske identitete.

Olga Budja je zborovsko dejavnost na Švedskem predstavila na 2. konferenci slovenskih glasbenikov iz sveta in domovine, ki je v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa SSK potekala septembra 2010 v Slovenj Gradcu in Pliberku. Zgornje besedilo je nastalo na podlagi zvočnega zapisa in zapisa v zborniku, ki ga je izdal SSK.