V Angliji manj srečanj kot prejšnja leta
| 18.05.2011, 10:03 Matjaž Merljak
Letošnji župnikovi postni in velikonočni obiski rojakov s slovenskimi mašami in srečanji so bili precej zmanjšani v primerjavi s preteklimi leti, a so potekali po napovedanem sporedu.
Na peto postno oz. tiho nedeljo (10. aprila 2011) je bilo srečanje s slovensko skupnostjo v Chapel Endu (Nuneaton). Sv. maša je bila tokrat za pokojni Iris Šabec in Pepco Kenk, ki sta pred nekaj meseci odšli v večnost. V molitvi smo pridružili tudi vse druge pokojne rojake v tem kraju in okolici. Po sv. maši smo imeli srečanje v župnijski dvorani, kjer so nam tudi tokrat z različnimi domačimi dobrotami postregli Sajetovi, Novakovi, Prevčevi in drugi, ki prihajajo k slovenski maši v Chapel End. Ob tem srečanju smo se tudi fotografirali pred župnijsko dvorano. Ugotovili smo, da nas je vsako leto manj.
Na cvetno nedeljo (17. aprila) je bilo slovensko bogoslužje kar v kapeli »Našega doma« v Londonu. Na britanskem otoku je navada, da je na to nedeljo blagoslov križcev iz palmovih listov ali vej, zato jo tudi imenujejo Palm Sunday – palmovo nedeljo ali nedeljo v palmah. Katoliški Slovenci živeči v Veliki Britaniji pa po navadi, če je le mogoče, k tem križcem dodamo še nekaj pomladnega zelenja.
Še posebej je ljudem pri srcu blagoslov velikonočnih jedil. Imeli smo ga na veliko soboto popoldan v kapeli Našega doma v Londonu. Začnemo ga z uvodom, ki nas pripravi na pomen obreda, ki je izvirno naš. Nekaj podobnega imajo tukaj samo še Ukrajinci vzhodnega obreda in morda tudi Hrvati, vsekakor pa pravoslavni Srbi, ki so tudi letos skupaj z nami katoličani in tudi anglikanci obhajali veliko noč. Za uvodom v lepi obred blagoslova velikonočne hrane sledi branje in poslušanje Božje besede iz Svetega pisma stare ali nove zaveze ter evangelij. Po evangeliju je po navadi župnikov nagovor in za prošnjami za vse potrebe sledi blagoslov posameznih velikonočnih jedil in na koncu še blagoslov vseh skupaj. Pri blagoslovu se, poleg blagoslovljene vode, vedno uporablja tudi kadilo, ki da obredu poudarek slovesnosti vstajenjskega praznika.
Po blagoslovu so vsi navzoči povabljeni, da skupno zaužijemo velikonočne dobrote: pirhe, šunko in pršut s hrenom, kruh in drugo. Tudi potice, ki jo prinesejo k blagoslovu naše dobre slovenske gospodinje, nikoli ne manjka. Letos se je k blagoslovu zbralo kar nekaj dobrih in zvestih londonskih Slovencev, ki so bili veseli pogostitve z velikonočnim »žegnom« po že običajnem obredu v kapeli. Bili so postreženi kar v delu kapelice poleg kuhinje, kjer sta gospodinji Brazilki vse skupaj postregli z velikonočnimi dobrotami. Tudi dobre vinske kapljice ni manjkalo.
Na veliko nedeljo je bila tudi tokrat slovenska velikonočna maša kar v kapeli »Našega doma » v Londonu za trenutne prebivalce »Našega doma«. Veselili smo se Gospodovega vstajenja, ki je tudi poroštvo našega vstajenja.
Obisk skupine kakih 15 rojakov z Iga pri Ljubljani, od 7. do 10. aprila 2011, pod vodstvom mlade učiteljice angleščine,Vesne Mielitz, je bil za »Naš dom« lepo presenečenje, še posebno, ker je bila med njimi, za nas nadvse simpatična, zelo sposobna in vplivna poslanka SDS v državnem zboru Alenka Jeraj. Bivanje pri nas si je z vso skromnostjo delila v sobi z osmimi ležišči z dekleti skupine angleškega tečaja z Iga. Obnašale so se kot prave skavtinje – saj so bile zadovoljne s skromnim bivališčem, kakršen je »Naš dom«, ki je nič drugega, kot slovensko župnišče sredi Londona. Hišo tega »Našega doma« so kupili vojni begunci, ki so prispeli na britanski otok v letih 1947/48.
Ker nas je pred leti obiskal tudi Janez Janša in je spomin na njegov obisk med nami še vedno živ, sem kot rektor slovenske katoliške misije v Veliki Britaniji po gospe poslanki naročil iskrene pozdrave zanj. Pozdravov se je razveselil in nam jih je po njej prijazno vrnil.
Župnik Stanislav Cikanek poroča tudi o odmevni poroki princa Williana in Katherine v petek, 29. aprila. Mednarodna maša pa je bila letos v stolnici Sv. Jurija (St George's Cathedral) londonske katoliške nadškofije Southwark v ponedeljek, 2. maja, ob 11. uri dopoldne (tukaj je po novem prvi ponedeljek v maju Bank Holiday, dela prost dan!). Bogoslužje je vodil novi nadškof te nadškofije, msgr. Peter Smith, ob somaševanju westminsterskega nadškofa msgr. Vincenca Nicholsa in škofa Thomasa McMahona, ordinarija škofije Brentwood. Zadnji se še posebno zavzema za obrambo priseljenih in pogosto izkoriščanih delavcev. Somaševalo je tudi veliko število duhovnikov-kuratov iz treh londonskih škofij (kakih 50). Vsak od teh predstavlja svojo narodnostno skupnost. Te pa so samo med katoličani v Londonu zelo številne. Med nje spadamo tudi Slovenci. Tako je bilo pri sv. maši veliko število ljudi iz več kot 40 dežel sveta. Navzočih je bilo tudi precej uglednih osebnosti iz civilne družbe in politikov – parlamentarcev.
London je gotovo ena od najbolj svetovljanskih prestolnic sveta, dom raznih izseljenskih skupnosti. To so ljudje, k so prišli na britanski otok v iskanju zaščite pred preganjanji in izboljšanja svojega ekonomskega položaja. Zelo veliko novih priseljencev je katoličanov in njihove socialne, pastoralne ter duhovne potrebe se kažejo v tukajšnjih cerkvah in župnijskih skupnostih. Mnogi pred kratkim naseljeni v Londonu doživljajo tudi izkoriščanje na delovnih mestih. Naša Cerkev in naša vera, ki jo vodi katoliška socialna doktrina, od nas zahteva, da skupno nastopimo in spregovorimo v obrambo pravic izkoriščanih in teptanih.
