Sklepna prireditev Slomškovega bralnega priznanja
Cerkev na Slovenskem | 14.05.2011, 06:00 Marta Jerebič
Na Ponikvi danes poteka tradicionalna sklepna prireditev Slomškovo bralno priznanje. O tem smo se pogovarjali s sovoditeljico projekta Andrejo Štunf.
Za začetek morda nekaj besed o samem programu ...
Program poteka od desete ure naprej, v Osnovni šoli Ponikva. Na začetku je molitev. Ob 10.15 je kratek in zabaven kviz o blaženem Slomšku. Ob 10.45 pričevanje ob sliki o življenju otrok na enem izmed misijonov v Peruju. Ob 12. uri je premik iz Osnovne šole Ponikva na prostor okrog župnišča in je čas za malico. Ob 13. uri je sveta maša s pripovedovanimi šmarnicami, avtorica šmarnic gospa Tanja Mlakar je torej naša gostja. Po sveti maši se podelijo priznanja in nagrade za udeležbo in štiriletno sodelovanje. In na koncu kot običajno še pohod po Slomškovi poti do njegove domačije in slovo ob 15. uri.
Kakšen je namen Slomškovega bralnega priznanja?
Namen SBP je že od samega začetka dvojen: prvi: spodbujati branje, branje dobre in vsebinsko ter jezikovno kvalitetne literature, ki v sebi nosi tudi duhovno vsebino. In drugi: približati Slovenskemu človeku prvega slovenskega blaženega A. M. Slomška v vsej njegovi kulturni, narodno zavedni ter duhovni veličini. Slomšek je še danes aktualen, njegov jezik, način izražanja, se sicer res sliši nekoliko “zastarelo” če uporabim ta izraz, a vsebina njegovih misli, pesmi, rekov je nadvse aktualna za čas in prostor v katerem živimo. In ker premalo poznamo ta zaklad, ga želimo približati že otrokom, da bi kdaj v svoji zreli dobi segli po tem bogastvu.
Bralec mora prebrati tri dela s seznama. Kdo določa ta seznam? Se kaj spreminja skozi leta?
Seznam se vsako leto samo dopolnjuje, kar pomeni, da vse kar je bilo v prejšnjih letih priporočeno ostaja na seznamu in je vedno aktualno. Vsako leto skušamo na seznam dodati, za vsako triletje. tam nekje med šest do osem knjig, kar pa ni tako enostavno, ker nam na verskem področju še vedno primanjkuje literature za otroke in mladostnike. Zahvala vsem katoliškim založbam, ki se trudijo, da pa imamo vendarle možnost vsaj nekaj ponuditi. Seznam določamo v ožji skupini sodelavcev: bibliotekarji, starši, kateheti, vzgojitelji. Izbor se morda ne zdi vedno vsem najbolj posrečen, a ker imamo omejene možnosti se trudimo narediti najboljše. Zdaj se bo ta težavica nekoliko rešila ker bomo z nastankom internetne strani, ki je že postavljena, zdaj se dokončno oblikuje, namenili poseben prostor kjer se bo sproti dodajala nova predlagana literatura in bomo tako seznam posodabljali kar med letom. Pa o tem kaj več drugič.
Koliko otrok je letos sodelovalo pri branju in koliko otrokom je uspelo prebrati tri dela?
Številka bralcev je že nekaj let približno enaka in sicer okrog 5000, včasih kakšen več drugič manj. Tudi letos je tako. Številke o tem koliko jih je uspešno zaključilo vam še ne morem podati ker se akcija zaključuje proti koncu šolskega leta in še nimam vseh podatkov, a načelno lahko rečem da skoraj vsi, ki se odločijo za sodelovanje, to tudi opravijo. Se najde včasih kakšen posameznik, ki odstopi, a to je tako malo, da ne znese niti 0,5% sodelujočih.
Katere knjige po starostnih skupinah so najbolj brane?
Na to vprašanje vam težko odgovorim, ker otroci zelo različno izbirajo. Na začetku akcije smo nekaj let malo preverjali katere knjige so jim ljubše, čisto iz razloga oblikovanja bralnega seznama, zdaj pa se ta stvar ni pokazala kot izjemno pomembna, a smo že načrtovali, da bi v okviru spletne strani imeli možnost ponovno preveriti katere so najljubše oz. najbolj brane knjige v posamezni triadi.
Za Slomškovo bralno priznanje lahko otroci začnejo brati v katerem koli razredu. Ali obstaja kak?na statistika, pri kateri starosti največ otrok sodeluje pri Slomškovem bralnem priznanju?
Običajno je tako, da največ otrok sodeluje v prvih dveh triletjih, v zadnjem triletju pa sodelovanje močno upade.
Od tekočega šolskega leta lahko sodelujejo še tudi predšolski otroci. Kako poteka to branje in nato preverjanje prebranega pri njih?
Trenutno sta najbolj pogosti dve možnosti: branje v okviru družine in pa branje v katoliških vrtcih. V obeh primerih so starši oz. vzgojitelji tisti, ki zgodbo preberejo ali pripovedujejo in potem imajo veliko možnosti kaj bi naredili: kaj narišejo, izdelujejo, skušajo ponovno zaigrati na njim primeren način. V družini pa je to ponavadi zelo dobro izhodišče, da se otroci naučijo pogovarjati, izražati svoja občutja in podobno.
Na katerem območju v Sloveniji je Slomškovo bralno priznanje najbolj razvito in kje najmanj?
Slomškovo brano priznanje je prisotno v vsej škofijah, ponekod več ponekod manj. A pomembno je, da je duh Slomška in ljubezen do materinega jezika in pisane besede prisotna povsod.
Za konec še beseda o novi akciji Od besede k dejanju ....
Smo v letu solidarnosti in dobrodelnosti. K temu nas je nagovarjal tudi Slomšek. Zato smo se odločili, da od besed – z njimi je povezana akcija, torej z branjem knjig; preidemo k dejanjem. Prav vsak lahko prispeva kaj dobrega k našemu skupnemu življenju. Namen te akcije bo spodbuditi otroke in mlade, da bi znali in zmogli tisto kar dobrega v knjigah prejmejo tudi udejanjiti v svojem življenju.
