Mnogo je bilo napora

| 27.05.2011, 14:00 Tanja Dominko

Začela bom s pesmijo blaženega Alojzija Grozdeta: „O Tebi nas dandanes sram je peti, le kar zaznajo čuti, se slavi, le snov ljudem se vsa vrednota zdi, a Tebe hočejo povsem prezreti. Lepote tvoje nočejo umeti. Merilo vsemu, pravijo, smo mi! …

" ... Umetno je, kar draži njih strasti, vse drugo se ne sme v umetnost šteti. Prašič je srečen, če bo blatu rije, zato bo vedno po blatu ril, le orel proti soncu se prebije. Resnica je pa ta, da svet je gnil, zato gorje vam, moje poezije, in meni kajpak, ki sem vas rodil."

Takole je zapisal blaženi Alojzij Grozde, katerega god prvič obhajamo prav danes. In te besede danes z lahkoto podpišem. „Merilo vsemu, pravijo, smo mi“, to trdijo na uradu vlade za komuniciranje, ki se bo s tokratno referendumsko kampanjo zagotovo zapisal v zgodovino. Pravzaprav je v vsej tej zgodbi precej sporno navsezadnje tudi to, da je vlada popravila zakonodajo in lahko v kampanji sama aktivno sodeluje. Zakaj? Če pogledamo z vidika nas, delovno aktivnih državljanov, ki polnimo državni proračun... Najprej plačamo ministre in sekretarje ter celotne resorje, ki zakone spišejo, plačamo poslance, ki zakone popravljajo, če se jih popraviti ne da, plačamo referendum, da lahko o zakonih povemo svoje mnenje, in zdaj navsezadnje plačamo še kampanjo, da nas lahko vlada prepričuje, kako prav je imela s prvotno različico zakona. In če nas ne prepriča, je bila vsa stvar zaman. Zakon je treba pisati še enkrat in kolesje še enkrat pognati. Verjetno da smo volivci res premalo inteligentni, kot nas poskušajo prepričati s spotom, v katerem nastopa Urška Čepin. Če bi bili dovolj inteligentni, bi volili nekoga, ki bo pripravil dobro zakonodajo, ki je ne bo treba vlačiti po referendumih, niti plačevati kampanje zanjo. Preprosto, kajne? Poglejmo, kako je bilo z referendumi v zgodovini. Še nobena vlada doslej jih ni imela toliko, zlasti pa ne tako vsebinskih. Vam tudi to kaj pove? V mandatu prejšnje vlade smo šli na volišča zaradi referenduma o RTV-ju, zaradi občin, zavarovalnic in pokrajin. Tokrat pa... spet zaradi občin, zaradi arbitražnega sporazuma, zaradi RTV-ja, zakona o malem delu, zdaj pa bomo torej odločali kar o treh zakonih- o arhivih in arhivskem gradivu, o preprečevanju dela na črno in pokojninski reformi- še dobro, da so vsi trije na isti dan. V javnosti nekako velja prepričanje, da je vir vsega zla pri tistem, ki referendum predlaga, češ, če bi bili za, potem bi denar prihranili. Pa bi ga res? Ali ta vlada sploh zna varčevati? 56 tisoč evrov, smo slišali sinoči, že znašajo tri naročilnice, ki so jih izdali za potrebe oglaševalske kampanje pred pokojninskim referendumom. 56 tisoč evrov bodo oz. so že porabili v treh podjetjih za izdelavo kreativne strategije, vizualizacije in produkcije. Česa že? Med drugim tudi za izdelavo polizdelka z Urško Čepin, ki mu pravijo spot, videli pa smo ga lahko na you tubu, dokler ga niso umaknili. Če bi bila vlada varčevalno naravnana, bi izdelovalcem tega jasno povedala, da to, kar so ustvarili, kar so si zamislili v neki kreativni strategiji, ob tej besedi se lahko le nasmehnem, ni vredno počenega groša. Kot pravi direktor podjetja, ki je zaračunalo 15 tisoč evrov, je ta znesek zato tako visok, ker so dali 100 ljudi naročnikom na razpolago. Prosim? Če so ljudje na razpolago, še ne pomeni, da je treba njihovo razpoložljivost zaračunati, mar ne? To je tako, kot bi mi za eno radijsko čestitko zaračunali razpoložljivost vseh voditeljev, ki jih imamo na razpolago.

Projekt je naletel na številne pozitivne odzive, pravijo. Verjetno bi se res dalo tako reči, če med pozitivne odzive prištejejo dejstvo, v koliko pisarnah so se mu smejali. Smeh je zdrav in zagotovo pozitiven, mar ne? Niso se pa vprašali, koga vse so prizadeli, in, ali morda niso nekoliko podcenjevali mladih, katerim naj bi bil ta spot prvenstveno namenjen.

Ampak ne. Nam, ki pač precej dvomimo v uspešnost pokojninske reforme, kot so si jo zamislili, so s spotom oz. filmom, kot mu pravijo, želeli postaviti zrcalo, to pa je bilo, kot pravijo, boleče. Res je bilo boleče, dragi fantje, ker ste zrcalo postavili sebi, ne nam. In celo za nas, ki smo že vsega hudega navajeni, je bil to, kar smo videli, precejšen šok. Kako lahko neka agencija, ki se s tem profesionalno ukvarja, spravi skupaj nekaj tako zanič, in kako lahko na vladi kaj takega odobrijo. Na vprašanje, kdo je bil v skupini ljudi, ki so si videoposnetek pred objavo na you tubu ogledali, je Darijan Košir odgovoril, da je bila to neka ad hoc skupina ljudi iz različnih resorjev in tudi ljudi zunaj vlade. Pravi, da so se vsi strinjali, da je to dober način absurdizacije stališč nasprotnikov reforme. Ali pa je to, gospod Košir, dober način absurdizacije politične volje, izražene na volitvah pred tremi leti.

Debata, ki ste si jo tako zelo želeli sprožiti s tem oglasom, se namreč zdaj ne bo sukala niti malo okoli bistva pokojninske reforme, okoli dejanskih problemov, ki naj bi jih reševala, ampak okoli tega, ali ste se kampanje lotili prav ali ne. In problem boste zbanalizirali tako daleč, da bodo navsezadnje mnogi prihodnjo nedeljo glasovali o tem, ali so za plastične operacije ali ne. Pa naj se še tako čudno sliši. In premier je bil povsem upravičeno razjarjen, ko je videl rezultat dela njegovega tima.

Žal namreč 5. junija zvečer, ko bodo referendumi mimo, ne bo mogel reči enako, kot je storil Grozde, ko se je poslavljal od šolskih klopi-

Mnogo smo strahu prestali,

mnogo je bilo napora,

zdaj pa delo smo končali,

tu je zlati čas odmora.

Mnogi mu namreč napovedujejo, da si je politično kariero uspel povsem uničiti. In kateri bo njegov naslednji korak? Odstop? Verjetno ne, nekateri pravijo, da čaka, da ga bo zapustil še zadnji volivec.

 

Komentar tedna sem napisala Tanja Dominko.