Radio Ognjišče
Jure SešekJure Sešek
Mark GazvodaMark Gazvoda
Helena KrižnikHelena Križnik
Matjaž Merljak (foto: Izidor Šček)
Matjaž Merljak | (foto: Izidor Šček)

Naš komentar: Novo štetje

Matjaž Merljak

Slovenske ceste so do nedelje zahtevale že 52 smrtnih žrtev, kar je dvajset odstotkov več kot lani v tem času. Tudi letos imamo veliko poškodovanih: po svežih podatkih policije jih je bilo v prvih treh mesecih kar 1465. Samo včeraj se je v nesreči nemškega avtobusa na gorenjski avtocesti poškodovalo devetindvajset otrok. A za vsako številko, za vsako nesrečo se skriva cela veriga nevidnih, saj tragične posledice za vedno zaznamujejo številne svojce, bližnje, prijatelje in znance. Tisti, ki se ukvarjajo s prometno varnostjo, so 11. maja začeli leta šteti na novo, saj se je začelo Desetletje za večjo varnost na cestah 2011-2020.

Prometne nesreče v svetu v enem letu zahtevajo milijon 300 tisoč smrtnih žrtev - to je več kot pol Slovenije. Več milijonov ljudi za vedno ostane invalidnih. V nebo rastejo visoki stroški najhujših posledic prometnih nesreč - za Evropsko Unijo so leta 2009 znašali približno 130 milijard evrov. Tistega leta je umrlo 35 tisoč oseb, poškodovanih je bilo milijon in pol. In kako je to v Sloveniji? Leta 2009 je umrlo 171 ljudi, poškodovalo se jih je 12 tisoč 306, družbeni stroški nesreč so znašali 1 milijardo evrov. V naši državi se je število žrtev prometnih nesreč v zadnjih letih več kot prepolovilo. Kljub temu tisti, ki se ukvarjajo s prometno varnostjo, niso zadovoljni in ne smejo biti. Dokler bodo v prometu mrtvi in poškodovani, ne morejo dati pike na i svojemu delu.

Organizacija združenih narodov OZN je na pobudo mednarodne avtomobilistične organizacije FIA razglasila Desetletje za večjo prometno varnost 2011-2020. Rešiti želijo pet milijonov življenj in se izogniti 50 milijonom resnih poškodb. Za Slovenijo to pomeni, da do konca leta 2020 na cestah ne bi smelo umreti več kot 70 ljudi. Glede na to, da so zavezo podprli predsednik države, ključna ministrstva in vladne službe, nevladne organizacije pa tudi nekatera gospodarstva, bi človek upal, da bo to šlo.

A prometno varnost sestavlja trikotnik s stranicami cesta, voznik in vozilo. Razvoj vozil je v zadnjih letih prišel do pomembnega vrha in prav tako zavidljive stopnje varnosti, vozniki imajo na voljo več možnosti, da pridejo do boljšega znanja, na drugi strani jih k drugačnemu obnašanju v prometu silijo strožji prometni predpisi. 1. aprila je začel veljati Zakon o pravilih cestnega prometa. Uporabljati ga bomo začeli čež 55 dni - 1. julija. Te dni po elektronski pošti že množično krožijo sporočila z opozorili glede novih kazni. Pa si jih nekaj oglejmo. Voznik, ki prekorači dovoljeno hitrost v območju za pešce, v območju umirjenega prometa ali v območju omejene hitrosti za 10 km/h bo kaznovan s 300 evri in 3 kazenskimi točki - globa je zvišala za 50 evrov. Za od 11 do 20 km/h prehitra vožnja v naselju bo oglobljena s 300 evri in 3 kazenskimi točkami - povišanje za 50 evrov. Če boste imeli na avtocesti pretežko nogo in boste vozili od 21 do 30 km/h preveč, boste plačali 120 namesto dosedanjih 100 evrov. Hudega zvišanja torej ni. Ker pa je bilo veliko težav v zadnjih letih z vožnjo v napačno smer po avtocesti, so globo štirikratno povečali na 1200 evrov in 18 kazenskih točk.

Najšibkejša stranica varnostnega trikotnika so ceste. To si v Sloveniji moramo priznati. Za razvoj državnega cestnega omrežja je letos namenjenih 55 milijonov evrov. Zaradi rebalansa lanskega proračuna so tretjino tega denarja že porabili lani. Za redno vzdrževanje je letos namenjenih 62 milijonov, a ker je bila zima ostrejša od pričakovanj, je že viden primanjkljaj. Naša država bi za zagotavljanje normalnega stanja na državnih cestah, če bi se želeli primerjati z razvitimi državami EU, za razvoj morala nameniti vsaj 100 milijonov, za vzdrževanje pa do 80 milijonov. Zadnjih petnajst let smo namreč glavnino denarja namenili za gradnjo avtocest. To je sicer prispevalo k večjimi pretočnosti in varnosti prometa. A razvoj glavnih in regionalnih cest je v zadnjih letih obstal. Prav te ceste pa so zelo pomembne tako za razvoj Slovenije kot tudi za prometno varnost: na njih je v prvih treh mesecih letos umrlo 16 oseb, na avtocestah in hitrih cestah ena oseba.

Če želimo res dejavno prispevati k Desetletju za večjo prometno varnost, mora vsak storiti nekaj. Država za ceste in usposabljanje voznikov, slednji pa z udejanjanjem osebnih zavez. Povsem preproste so: vedno pripeti, trezni in neprehitri.

VIDEOTEKA

  • Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv) Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv)

    Star sem 23 let in smrti se ne bojim

    Nedavno je v medijih odmevala zgodba o tem, da želi Mestna občina Maribor v Bresternici poleg skupnostnega centra za demenco zgraditi še hišo hospic. Predlog, ki se ga je razveselil marsikdo, ki ...

    Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik) Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik)

    Bratstvo in sestrinstvo - lepota in izziv

    Redovniki in redovnice so se v sredo zbrali pri kapucinih v Kančevcih na tradicionalnem letnem redovniškem dnevu. V letu, ko se spominjamo prehoda sv. Frančiška Asiškega v večnost, so se ustavili ...

    Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc) Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc)

    Kdo prihaja v Stično in kdo je letos njen zavetnik?

    V Kolokvij smo povabili Janeza Meglena, Klemna Krašovca in Saro Mihalič, da nam povedo nekaj več o letošnji Stični mladih, katere geslo je Vžgi srce. Slišali smo, kdo so posebni gostje, katera je ...

    Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA) Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA)

    Kaj bi bilo, če bi meja ostala pri Postojni?

    Na vprašanje, zakaj je dobro praznovati praznik, ki ga je leta 2005 uvedla Janševa vlada, dr. Igor Škamperle odgovarja: "Zato ker lahko ne bi bilo tako in bi bila meja na pri Postojni in na ...

    Avdio player - naslovnica