Od petka do petka: 15. - 22. april 2011

Cerkev na Slovenskem | 24.04.2011, 07:41 Matjaž Merljak

V tednu, ki je za nami, je bil vrhunec cerkvenega leta, saj smo kristjani praznovali velikonočno tridnevje. Slovenski javni prostor je pretresalo dogajanje v koaliciji, potem ko je iz nje izstopil DeSUS, Državni zbor pa je medtem razpisal datum za referendum o pokojninski reformi, delu na črno in arhivih. O vseh treh zakonih bomo volivke in volivci odločali 5. junija. Po Veliki noči pa so pred nami še prvomajski prazniki, ki bodo tudi v Sloveniji zaznamovani z beatifikacijo papeža Janeza Pavla II.

Cerkev

Kristjani praznujemo naš največji praznik, ki zajema bistvo naše vere, Veliko noč. Kristus je premagal smrt in nas odrešil grehov. Vesela „aleluja“ je sinoči zadonela v baziliki sv. Petra v Vatikanu, dopoldne pa je papež Benedikt XVI vodil slovesno evharistično bogoslužje ter v različnih jezikih, tudi slovenskem, podelil blagoslov „Mestu in svetu“. Po vseh slovenskih cerkvah so škofje dopoldne po vstajenjskih procesijah darovali slovesne svete maše.

Predsednik Slovenske škofovske konference in ljubljanski nadškof Anton Stres v velikonočnem voščilu vernikom poudaril: „Jezusova velikonočna zmaga nad zlom je in ostaja središče, ki nam zagotavlja premoč dobrega nad zlom, zmago ljubezni nad sovraštvom in življenja nad smrtjo. Na veliki petek je svet zajela tema in tudi nam se marsikateri dan v življenju zdi podoben velikemu petku. Toda svetloba velikonočnega jutra kot pojemo pri velikonočnem bogoslužju, 'preganja zlobo' in temo. Naj ob letošnjih velikonočnih praznikih obsije tudi vašo življenjsko pot, posebej tiste med nami, ki jih tarejo preizkušnje, izgube in strah. Utrdi naj nas tudi v vedrem zaupanju in pogumnem prizadevanju za vse dobro med nami. Želim vam veselo in blagoslovljeno Veliko noč!“

Mariborski nadškof in metropolit Marjan Turnšek v velikonočni poslanici spominja, da s Kristusovim vstajenjem prav vse dobi dokončni smisel! Kot dodaja, nas res tudi Kristus ne reši telesne smrti, nas pa odreši v njej. Omogoči nam smrt živeti na nov način in zato tudi vse ostalo življenje na bolj kvaliteten način. „Takšne velikonočne pomladi smo tudi letos potrebni vsi: cerkvena občestva, naša domovina in država, ujeta v referendumski krč needinosti, naše družine in podjetja, delavci, ki imajo delo, in oni, ki so ga izgubili; sprejeti in nesprejeti … izkoriščani in ubogi, razočarani in bolni enako kot srečni in zdravi. Morda je težko povezati veliko noč s trenutnim doživljanjem najrazličnejših kriz; osebnih, zakonskih, družinskih in družbenih katastrof, novih vojnih žarišč in ponovnega teptanja človeškega dostojanstva … A sporočilo je preprosto: samo človek, ki pozablja nase zato, da bi v ljubezni prednostno poskrbel za bolj potrebne, kot je sam, lahko prinese prave rešitve na vseh področjih. Vsem kristjanom, ki letos istočasno praznujemo veliko noč, in vsem ljudem dobre volje, želim blagoslovljene velikonočne praznike, ki naj nas iz zime samoljubne naravnanosti prebudijo v dar drug drugemu iz ljubezni. Kajti le ljubezen preživi smrt! In Bog je ljubezen!“

In čeprav je do dneva beatifikacije Janeza Pavla II še teden dni, se Cerkev na Slovenskem na ta slovesni trenutek že pripravlja. Predvsem lahko ta duh začutite med poslušanjem našega radijskega programa.

Politika

Volivci in volivke smo dočakali še en referendumski dan, v katerega bodo združeni kar trije referendumi. V nedeljo, 5. junija, bomo odločali – prvič – o zloglasni pokojninski reformi, drugič – o zakonu o arhivih in tretjič – o zakonu o preprečevanju dela na črno. Včeraj se je že začela referendumska kampanja. Vlada že več časa opozarja, da je sprejetje ključne, pokojninske reforme, nujno, če želi Slovenija okrepiti javne finance. Kot pravi, gospodarska kriza ni neposreden razlog za spremembe v pokojninskem sistemu, je pa državo resno soočila z dejstvom, da pokojninska blagajna nima rezerve, s katero bi lahko pokrivala pomanjkanje dohodkov, ki so nastali zaradi krize. Minister za delo Ivan Svetlik o najpomembnejšem sporočilu pokojninskega zakona meni,„da bodo imeli prihodnji upokojenci zaradi novega načina odmere za 40 oziroma 38 let dela višje pokojnine od sedanjih. To bo mogoče ob podaljšanju aktivnosti za dve do tri leta, pri čemer pa še vedno ne bomo imeli tako strogih pogojev upokojevanja, kot jih imajo mnoge druge države“.

Prvi sindikalist Dušan Semolič po drugi strani ocenjuje, da je reforma zagotovo potrebna, ampak ne takšna, kot se ponuja: „Ta je krivična, ker ne upošteva razmer na trgu dela. Te pa govorijo naslednje: več kot 35 odstotkov brezposelnih je že zdaj starih nad 50 let. Saj že zdaj ni delovnih mest, pa tudi v prihodnje jih ne bo, zlasti v gospodarstvu, da bi lahko zaposlovali še za tri leta dlje starejše delavke in delavce. Ni delovnih mest! To je treba upoštevati.“

Pri referendumu ne gre za odločitev o vladi, ampak za odločitev o pokojninski reformi kot osnovi za vzdržen javnofinančni sistem, poudarja predsednik vlade: „Za signal finančnim trgom, da je Slovenija reformno sposobna država in da ji lahko zaupajo. Niso zdaj potrebni signali o kakšni politični nestabilnosti v državi, ker te ni. Gotovo teče neka demokratična polemika o tem, kaj se dogaja in kaj se utegne zgoditi, vendar pa mislim, da je na vseh odgovornih političnih akterjih, da se zavedajo, da vladne krize v Sloveniji ta hip ni, da je, tako kot v nekaterih drugih državah nekaj ostrejših tonov znotraj koalicije in namer za morebitno zapustitev te koalicije, vendar dokončnih odločitev še ni sprejetih.“

Spomnimo: v ponedeljek je z mesta ministrice za lokalno samoupravo in regionalni razvoj odstopila Duša Trobec Bučan, ker kot je dejala sama, ni imela več podpore pri svojem delu. Njeno odločitev je stranka, iz katere je prišla, DeSUS, podpirala, celo do te mere, da je DeSUS naslednji dan kot prva partnerica zapustila koalicijo. „Vemo, da je politična situacija težka, da je Slovenija blokirana in morda je ravno ta korak DeSUS-a prvi korak k deblokadi te situacije.“

In postopoma so se začeli različni pozivi: najprej je predsednik Zaresa Gregor Golobič v razmislek predlagal odstop iz vlade tako njega samega kot prvaka SD Pahorja in predsednice LDS Katarine Kresal. Opozicijska SDS je pozvala k predčasnim volitvam, s čimer se strinja tudi SLS, na to rešitev pa je namignil celo predsednik države. Ob tem je opozoril, naj se najprej razčisti vprašanje pokojninskega referenduma.

Ravno po četrtkovi seji vlade pa prvak koalicijskega Zaresa Golobič novinarjem napove, da bo odšel z mesta ministra za visoko šolstvo. V petek se je o tem pogovoril še s Pahorjem in dogovorila sta se, da bo Golobič odstopil 4. junija, dan pred referendumsko nedeljo. Pokojninsko reformo sicer podpira in bo sodeloval v kampanji: „Moja odločitev o odstopu je dokončna. Predsednik vlade je to vzel na znanje, izrazil zadovoljstvo nad tem, da se mu ne bo treba v prihodnjih tednih ukvarjati z izbiro novega ministra in tozadevno dopolnitvijo vlade, ampak da bo to delo, ki ga bo čakalo takoj v nadaljevanju.“

Pravnik dr. Miro Cerar je ob vsem tem za naš radio ocenil, da lahko pride do predčasnih volitev šele, ko so izčrpane vse možnosti, lahko pa predčasne volitve pospeši predsednik vlade v primeru, da gre v državni zbor na glasovanje o zaupnici: „Če v tem primeru dobi večinsko podporo, to pomeni, da se je le oblikovala neka koalicija, ki bo vlado tudi v prihodnje podpirala. Če pa mu je izrečena nezaupnica, vlada pade. In če v obdobju tridesetih dni ni mogoče oblikovati nove, mora predsednik države avtomatično razpisati predčasne volitve.“

Kultura

Na včerajšnji svetovni dan knjige je Ljubljana svoj laskavi naziv Svetovne prestolnice knjige predala Buenos Airesu. Ob tem so se sklenili tudi 16. slovenski dnevi knjige. Ljubljani bo zaradi naziva prestolnica knjige ostala nova infrastruktura: Trubarjeva hiša literature, nova knjižnica v Zadvoru, Severni park z bralnimi portali in park Labirint umetnosti. Ostale ji bodo tudi nove vsebine: časopis Pogledi, projekt Knjige za vsakogar in literarni festival Literature sveta.

V jeseniški bolnišnici je v ponedeljek po dolgotrajni bolezni v 69. letu starosti umrla igralka Milena Grm. Kot članica prve igralske ekipe je največji pečat pustila z vlogami v Slovenskem mladinskem gledališču. Grmova je nastopila tudi v filmih, med drugimi v Ljubezen nam je vsem v pogubo in Begunec, preizkusila se je tudi v režiji.

Šport

V športu bomo tokrat košarkarsko razpoloženi. V četrtek zvečer je bil v dvorani Stožice finale sklepnega turnirja košarkarske lige NLB, v katerem sta se za zmago borila beograjski Partizan in ljubljanska Union Olimpijo. Zmagal je Partizan s 77:74 in tako že petič zapored postal prvak lige NLB. Trener ljubljanske ekipe Jure Zdovc je po porazu povedal: „Imeli smo svoje priložnosti, oni so imeli na koncu kar veliko sreče. Fantom ni nič za zameriti. To je naš prvi finale v tej ligi, tako da upam, da smo se vsi skupaj nekaj naučili.“

V Moskvo na svetovno prvenstvo v drsanju pa je včeraj odpotovala edina slovenska predstavnica Daša Grm. 19-letna celjska drsalka je prijetno presenetila že na januarskem evropskem prvenstvu v Bernu, kjer se je uvrstila v finale in na koncu zasedla 20. mesto. V Moskvi jo prvi nastop čaka v torek.

Družba - pozitivno

V petek smo obeležili Svetovni dan Zemlje. Tudi v Sloveniji se je zvrstilo precej prireditev in različnih akcij. Njihov glavni namen je zmanjšanje učinkov globalnega segrevanja ozračja. Po besedah predsednika Zveze ekoloških gibanj Slovenije Karla Lipiča ima Slovenija „vse pogoje, da večino svojega ozemlja razglasi kot biotski park sredi Evrope“.

Na območju Slovenije se je začela preventivna akcija Hitrost, počasneje je varneje, s katero želijo policisti opozoriti na neustrezno oziroma neprilagojeno hitrost, ki je eden poglavitnih dejavnikov prometnih nesreč. Kot so zapisali v sporočilu Policijske uprave Novo mesto, je ravno spomladi na cestah še večje število udeležencev. Toplejše in suho vreme pa daje voznikom lažen občutek varnosti, zaradi česar vozijo hitreje kot ponavadi. Z akcijo želijo policisti vplivati na zavest ljudi v smislu, da lahko za varnost največ storijo sami. V sporočilu so zapisali tudi, da se predpisov ne bi smelo upoštevati zaradi tistih, ki to nadzorujejo, ampak zaradi lastne varnosti, varnosti bližnjih in drugih udeležencev v prometu.

Pregled domačih dogodkov „Od petka do petka“ sem tokrat pripravila novinarka Petra Stopar.