O etimologiji slovenskih besed v Trstu

Slovenci po svetu | 11.04.2011, 09:22 Matjaž Merljak

Društvo slovenskih izobražencev vabi v ponedeljek, 11. aprila 2011 ob 20.30, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, v Trstu na srečanje s prof. Markom Snojem, predstojnikom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in avtorjem Slovenskega etimološkega slovarja.

Besede so kot ljudje, imajo svoje prednike in potomce, sorodnike in prijatelje. Nekatere so stare, druge mlade, ene so naše že od nekdaj, druge so se preselile k nam in tu pognale korenine. Imamo besede, ki so k nam prišle pred davnimi stoletji, in take, ki jih zlahka prepoznamo kot mlade izposojenke iz sodobnih evropskih jezikov, severnih, južnih, vzhodnih ali zahodnih. Lastna imena so besede posebne vrste. So kot plemiči, celo pišemo jih z veliko začetnico, kar zbuja vtis, da jih cenimo bolj kot navadne besede. Formalno so samostalniki ali samostalniške besedne zveze, vendar se od svojih neimenskih bratov razlikujejo po tem, da nimajo svojega občnega pomena. Lastna imena so v službi identifikacije vsakokratne neponovljive stvarnosti: živih bitij, zemljepisnih danosti ali stvari.

Medtem ko posamezna slovnična, besedoslovna in slogovna vprašanja zanimajo razmeroma maloštevilne jezikoslovne strokovnjake, pa etimologija kot najslikovitejša jezikoslovna panoga pritegne skoraj vsakogar. Že iz gole radovednosti bi radi izvedeli, zakaj se kruhu reče kruh, kaj je prvotni pomen besede pest, od kod, kdaj in zakaj so v slovenščino prišle besede, kot so skedenj, malha, križ, plin, župnik, ki jih imamo zmotno za domače, pa tudi, od kod so prišle novodobne izposojenke, kot so aperitiv, miting, tajkun, ki jih že na prvi pogled prepoznamo kot izvorno tuje. Zanimajo nas tudi prvotni pomeni frazemov, kot je npr. imeti kaj za bregom, zanima nas, zakaj se reče, da je komu padla sekira v med itd. Čeprav je etimologija ena najstarejših jezikoslovnih panog – njeni začetki namreč izvirajo vsaj v Platonovem dialogu Kratilos –, pa je vse do konca 18. stoletja ostala na neznanstveni ravni, saj ni imela svoje metode, zato so bila njena spoznanja odvisna od veščine ugibanja ter večkrat varljive podobnosti. Z odkritjem primerjalne metode je etimologija postala prava znanost, ki z matematično zanesljivimi spoznavnimi sredstvi odkriva resnico o zgodovini in predzgodovini vseh pomenonosnih jezikovnih prvin, od morfema prek besede do frazema.

Etimologija ne vrednosti, temveč ugotavlja resnico, ta resnica pa je uporabna v vseh zgodovinsko usmerjenih humanističnih znanostih; poznavanje osnovnih etimoloških spoznanj pa spada tudi v splošno omiko vsakega naroda in premišljujočega posameznika. Vse naše besede etimološko seveda še niso dokončno dognane, saj obravnava vseh besed nekega jezika zahteva trdo delo več generacij etimologov, teh pa je bilo in je še na Slovenskem v vsaki generaciji kvečjemu toliko, kot je prstov na eni roki. Slovenščina, ki po številu besed in frazemov ne zaostaja dosti, če sploh, za velikimi jeziki, je za povrh razmeroma težavna za etimološke raziskave, saj zaradi svojega zemljepisnega položaja že od nekdaj podlega vsem štirim tujejezičnim vplivom, romanskemu, germanskemu, madžarskemu in preostalemu slovanskemu. Narečno je bistveno bolj razčlenjena kot večina drugih evropskih jezikov, raziskovanje njenega besedja pa dodatno otežujejo še glasovne spremembe v zadnjega pol tisočletja, predvsem t. i. moderna samoglasniška redukcija, zaradi katere danes govorimo npr. palca, pišemo pa palica, ki je deloma prodrla tudi v zborno pisanje, saj pišemo in govorimo prižnica, čeprav bi morali, upoštevajoč zgodovinsko-etimološko načelo, pisati in govoriti prídižnica.

O etimologiji slovenskih besed nam bo v ponedeljek, 11. aprila, v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu spregovoril prof. dr. Marko Snoj, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, avtor Slovenskega etimološkega slovarja, Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen in soavtor Bezlajevega Etimološkega slovarja slovenskega jezika. Beseda bo tekla o posameznih zanimivejših slovenskih občnih in lastnoimenskih besedah, o etimološki metodi, o problemih in pasteh etimološke znanosti, na željo pa tudi o sorodnih jezikoslovnih témah.