Krizmene maše po slovenskih stolnicah

Cerkev na Slovenskem | 21.04.2011, 12:14 Marta Jerebič

Tudi po slovenskih stolnicah so bile dopoldne krizmene maše, pri katerih so duhovniki obnovili duhovniške obljube, zvečer pa bodo maše zadnje večerje. Na našem radiu bomo vse obrede velikonočnega tridnevja prenašali iz mariborske stolnice.

Mariborski nadškof metropolit Marjan Turnšek je pri krizmeni maši glede obnove duhovniških obljub dejal: "Gotovo pa ste pri krizmeni sveti maši največje simbolno znamenje vi, dragi Gospodovi duhovniki. Danes želimo skupaj poživiti prvotno ljubezen, ki se vedno znova napaja v Gospodovi velikoduhovniški molitvi, v kateri smo bili kot duhovniki »spočeti«, in v trenutku polaganja škofovih rok pri mašniškem posvečenju, ko nas je kot duhovnike »rodil«. Naj nas bogoslužni spomin živo postavi v tisti trenutek naše »resnice«, v kateri smo postali »drugi Kristus«, naše srce pa naj se napolni s hvaležnostjo. Takrat smo postali Jezusov »danes«, v katerem se je izpolnila Izaijeva prerokba. Jezus je »zaprl knjigo, jo dal služabniku in sedel« ter rekel: »Danes se je to pismo spolnilo« (Lk 4,20.21). Prvič nekdo ni razlagal Božje besede, kot so to delali pismouki in preroki, ampak jo je uresničil. Kar je Izaija izrekel, je Jezus v sebi bil. On je popolni poslušalec Očetove Besede, ker se v njem v polnosti uresniči. Razumete, bratje, kaj se je zgodilo? In mi smo »drugi Kristus«. Po nas se ta Kristusov »danes« spet in spet ponavzočuje. Zato ima vaše oznanilo Besede milosti moč, da pritegne človeka v pokorščino evangeliju in njegovo staro resničnost v poslušnosti prenovi v obljubljeno resničnost, novega človeka. Vaša beseda, to slabotno sredstvo, postane orodje osvobajajoče skupnosti z Bogom; postane Božja moč za vsakega, ki ji veruje. Izbrani ste, da je po vas kot duhovnikih Kristusov »danes« uresničen, da je po vas Kristus živo navzoč in deluje. On, ne mi! Cilj njegovega poslanstva je, da bi vsi postali Očetovi otroci; to pa je mogoče, tako nam je pokazal, samo, če smo bratje med seboj."

Nadškof Turnšek je spomnil tudi na dogajanje zadnjega obdobja v mariborski nadškofiji, ki bi lahko vodilo v nezaupanje in odtujevanje med duhovniki. Zato je pozval: „Dragi duhovniki, to čutim kot močan Gospodov klic ob letošnjem velikem četrtku: storimo vse, da bomo bratje med seboj! Bratje so nam dani, si jih ne izbiramo po svojem okusu, zato je toliko težje graditi odnos bratstva. Dogajanja zadnjega obdobja je v naši nadškofiji lahko sovražnik človeške narave zelo plodno uporabljal za netenje dvoma in nezaupanja, s tem pa silil v odtujevanje drug drugemu, v razdor med brati. Glejte, kolikokrat je motiv razdora med brati uporabljen v Svetem pismu. Ali ne prav zato, da bi po Božji besedi razsvetljeni mogli pravočasno spregledati nevarnosti, ki prežijo na v Kristusu posinovljene brate in sestre. Ali ne zato, da bi lahko preprečili veliko duhovno škodo, ki iz takšnega razdora in sovraštva neizbežno izhaja. Božje sinovstvo na zemlji lahko med seboj živimo le v uresničenem bratstvu in sestrinstvu. Zato, sobratje duhovniki, imejmo čas drug za drugega: ta čas ne bo ukraden čas pastorali, ampak bo na druge načine pomnožen. Za razvoj bratskih čustev ljudje, tudi duhovniki, potrebujemo srečanja: in poglobljena čustva duhovniškega bratstva ne bodo kradla čustev, ki jih razvijate v odnosu do vernikov: ne, ne boste jih zaradi tega manj ljubili, ampak bolj, bolj celostno in bolj vse, ki so vam zaupani.“

V nadaljevanju je spregovoril še o pomenu liturgije, na koncu pa nagovoril bogoslovce, redovnike in redovnice, z naslednjo prošnjo za molitev pa se je obrnil tudi na vernike: „Še posebej vas želim spodbuditi k molitvi rožnega venca, ki se je že tolikokrat v zgodovini izkazala za pot rešitve iz težkih situacij.“

Ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres pa je med krizmeno mašo v ljubljanski stolnici med drugim spregovoril o letu solidarnosti in krščanske ljubezni z geslom: »Drug drugemu bremena nosite …«

"To velja tudi za naše medsebojne odnose v Cerkvi: odnose med duhovniki in tudi med škofom in duhovniki. Bremen je veliko in so različnih vrst. Najtežja niso tista, ki so povezana z zunanjimi napori. Najtežja so tista, ki so povezana z našimi odgovornostmi za novo evangelizacijo, za prihodnost vere v našem narodu. Kaj v takem primeru pomeni: Drug drugemu bremena nosite? Prav gotovo to apostolovo naročilo terja sodelovanje, povezovanje in solidarnost v skupni zavzetosti za naše cilje," je povedal in dodal, da so pred Cerkvijo velike naloge nove evangelizacije.

"Za ustanovo, kateri pripadamo, namreč za Cerkev, pa to ne pomeni, da moramo najprej okrepiti, podvojiti ali potrojiti naše dejavnosti. Tisto, kar moramo najprej okrepiti, je naša identiteta, naša zavest, kdo smo in kakšen način življenja in delovanja je združljiv s tem, kar smo. Veliko težav, v katere smo zabredli in nas pestijo, izhaja prav od tod, ker nam ni bilo vedno jasno, kaj duhovniki smo in kakšno življenje in delovanje je s tem združljivo. »Nova evangelizacija« ne more biti nova z ljudmi stare miselnosti, starih medsebojnih odnosov in starih načinov delovanja. Nova evangelizacija zahteva »novega duha« in »novo srce«, nove, spremenjene, spreobrnjene duhovnike, duhovnike z novo, se pravi obnovljeno samopodobo, obnovljeno podobo samega sebe v lastnih očeh in v lastni zavesti. Temu bo potem lahko sledila tudi obnovljena podoba navzven pri drugih ljudeh in ne nazadnje tudi nova podoba Cerkve,"je poudaril ljubljanski nadškof in nagovor sklenil z besedami: "Kje bomo iskali misli in pobud za to novo podobo? Nikjer drugje kakor v podobi dobrega pastirja, ki daje svoje življenja za svoje ovce, v podobi Jezusa Kristusa, ki jo imamo pred seboj na veliki četrtek, Jezusa ki streže, umiva noge, ki daje samega sebe. Ki daje sebe najprej v podobi kruha in vina, nato pa naslednji dan, na veliki petek, v najbolj kruti in trdi resničnosti, v trpljenju in smrti na križu."

Škof Štumpf: Cerkveno premoženje je danes vir pohujšanja med ljudmi

Škof Petrer Štumpf je pri krizmeni maši v Murski Soboti dejal, da ima ta maša poseben pomen. „Posvečenje in blagoslov svetih olj nas tako rekoč primorata, da pridemo v stolnico. Samo v stolnici so lahko ta sveta olja posvečena in blagoslovljena. Nikjer drugje. Vsi mi smo člani Cerkve, v kateri smo bili pri krstu, birmi ali duhovniškem posvečenju maziljeni z oljem, sveto krizmo, posvečeno od škofa v stolnici,“ je povedal škof, ki se je vsem zahvalil za delo v škofiji.

"Živimo v času, ko strahotni cunamiji nemoralnega razvrata in duhovne teme duše mnogih ljudi pretvarjajo v razvaline. Posamič se pred temi valovi ne bomo mogli ubraniti. Kdor ostane sam, ga to uniči. Kristus je tudi zaradi tega apostole povezal v skupnost. Primorani smo, da okrepimo naše duhovniško bratstvo. Kristus je središče Cerkve, ker je vsem vse. Ni deljen. Podarja se vsaki duši celostno. Ne pozna posameznih simpatij, zato je gost vsake duše. Njegova svoboda je tako mogočna, da za spreobrnjenje nagovarja celo velike grešnice in grešnike ter jih tako usmerja na pot pričevanja in oznanjevanja. Naša neporočenost nas ne ograjuje v samoto in čustveno bolečino. Omogoča nam, da nas Kristus kot neobremenjene lahko pošilja v ženska in moška srca. Duhovniška neporočenost pomeni svoboden, veder korak z ljudmi našega časa. Druženja v molitvi, razvedrilu, pogovorih so dobrodošla pomoč pri negovanju neporočenosti in krepitvi duhovniškega bratstva," je povedal škof Štumpf in nagovor nadaljeval z besedami: "Po rokah in besedah vsakega od nas sveta evharistija zbira, nagovarja, hrani in posvečuje ljudi. Prav zaradi tega nas mnogi neizmerno cenijo in nas imajo radi. Pri daritvi svete maše občudujejo svetost opravila, ki jih hkrati spodbuja, da nosijo tudi naša bremena. Eno težjih duhovniških bremen je gotovo upravljanje cerkvenega premoženja. To jemlje veliko moči in volje, vendar je nujno za obstoj in delovanje župnij in škofije. Pošteno, pregledno poslovanje in upravljanje s cerkvenim premoženjem bo gotovo eden od prvih načinov povrnitve moralnega ugleda Cerkve. Družbi lahko samo tako predstavimo krščanski socialni nauk kot smiseln in potreben pri ponovnem vzpostavljanju vrednot, utrjevanju socialne stabilnosti in pri vzgoji ljudi za evangeljsko pravičnost. Da ne bi sami nosili bremen upravljanja cerkvenega premoženja, se ne obotavljajte izbirati usposobljenih, versko in moralno neoporečnih sodelavcev. Upam, da vam bo pri tem končno tudi škofija stopila naproti v pomoč. Cerkveno premoženje je danes vir pohujšanja med ljudmi. Naša naloga pa je, da ga ponovno ovrednotimo kot povsem konkreten izraz krščanske vere. Iščimo reveže, ki so med nami. Ne čakajmo, da bodo oni prišli do nas. Sredstvom, ki prihajajo na Karitas, bi morali pridružiti tudi nekaj sredstev iz cerkvenega premoženja. Vsak župnijski proračun bi to moral predvideti. Revni so danes največji zagovorniki Cerkve. Ne z besedami, ampak s tem, da jim Cerkev lahko služi. Pošteno in pravično poslovanje s cerkvenim premoženjem v korist revnih se mi zdi ustrezna podlaga za pastoralni načrt naše škofije za leto 2011/12. V tej uri duhovništva se Vam opravičujem za premajhno pozornost, občasno trdo besedo ali bolečo odločitev. Molite zame, da mi Bog da bolj sočutno srce. Marija, Mati Cerkve in nas duhovnikov, sveti Metod, zavetnik naše škofije ter sveti Miklavž, zavetnik te stolnice, in vsi svetniki naj pred Bogom za nas prosijo, da nas ohrani pri zdravju in močeh. Bratska edinost in ljubezen v pravičnosti, to je smer za pot, ki vodi v življenje. V tej smeri, dragi sobratje duhovniki in bogoslovci, drage sestre redovnice, dragi bratje in sestre vam želim blagoslovljene in vesele velikonočne praznike."

Škof Glavan: Edinost duhovnikov s škofom je korenina pastoralnih uspehov

Novomeški škof Andrej Glavan je pri krizmeni maši med drugim dejal, da je „danes tudi dan Gospodove molitve za našo edinost, dan, ko obnavljamo medsebojno edinost in edinost s svojim škofom.“ „Edinost duhovnikov s škofom je korenina pastoralnih uspehov, korenina rasti duhovniške osebnosti in najbolj prepričljivo oznanjevanje evangelija. Za to edinost, ki jo vsako leto pokažete tudi z udeležbo pri tej maši, ali ko se srečujemo po župnijah in birmanskih ter drugih slovesnostih, se vam iskreno zahvaljujem. Za to edinost vas prosim v Kristusovem imenu in skupaj z vami jo danes obnavljam,“ je med drugim poudaril novomeški škof.

Škof Pirih: Naša duhovniška edinost ne temelji na zunanjostih

Koprski škof Metod Pirih pa je pri krizmeni maši v konkatedarli v Novi Gorici posebej poudaril, da danes potrebujemo duhovnike, ki se ne bojijo sprememb in ki hočejo živeti in delati skupaj. „V bogoslužnem občestvu je povzet ves smisel našega življenja in tudi pomen zgodovine sveta, ki ima svoj smisel v zmagi življenja nad smrtjo, pravice nad nasiljem, odpuščanja nad sovraštvom, v zmagi ubogih, ponižnih in majhnih. Pri bogoslužju najdemo moč, da povežemo strte v srcu, da okličemo jetnikom prostost, zapornikom osvoboditev in da potolažimo vse žalujoče,“ je poudaril koprski škof in svoj nagovor sklenil z besedami: „Naša duhovniška edinost ne temelji na zunanjostih, naša edinost je zasidrana v notranjem izvoru, v Jezusu Kristusu, ki se razodeva in udejanja v bogoslužnem občestvu. Prosimo Boga, naj nas znova pokliče, prosimo za naše duhovniško občestvo, naj ga Bog utrdi, varuje in pomnoži, da bomo v veri, bogoslužju, molitvi, pastoralnem služenju in bratski prijateljski podpori dobili moč in tolažbo naši duhovniški stanovitnosti in zvestobi.“

Škof Lipovšek: V blagoslovljenih sv. oljih se zrcali celotno duhovno poslanstvo in dejavnost Cerkve

Krizmena maša na rojstni dan duhovništva in evharistije, vidno uresničuje skrivnost Cerkve je v celjski stolnici povedal tamkajšnji škof Stanislav Lipovšek. „Letošnje velikonočne praznike obhajamo ob peti obletnici ustanovitve, ali še bolje ob peti obletnici obnovitve naše škofije in hvalimo Gospoda za prehojeno pot in še posebej za milost novega začetka odrešenjskega poslanstva in delovanja krajevne Cerkve, naše celjske škofije. Ob tej priložnosti bi se rad vam, dragi sobratje duhovniki, redovniki, redovnice, diakoni in bogoslovci zahvalil za vašo zvestobo, prijateljstvo, pripravljenost, soodgovornost in požrtvovalnost, da z združenimi močmi uresničujemo poslanstvo, ki nam ga je zaupal Gospod,“ je poudaril Lipovšek. „Ko danes pri krizmeni maši, blagoslavljamo krstno in bolniško olje in posvečujemo sv. krizmo, na vso to bogato pastoralno dejavnost kličemo Božjega blagoslova ter moč in modrost in obilje darov Sv. Duha. V blagoslovljenih sv. oljih se namreč zrcali celotno duhovno poslanstvo in dejavnost Cerkve,“ je še dejal.