Svetovna prestolnica knjige iz Ljubljane v Buenos Aires
Slovenija | 23.04.2011, 12:00 Marta Jerebič
Zaključuje se leto, v katerem je bila Ljubljana ponosna nosilka Unescovega naslova svetovna prestolnica knjige. Program je prinesel vrsto izvirnih spodbud za široko dostopnost knjige ter promocijo literature, književnikov, knjige in branja.
Temeljno izhodišče je bilo vključevanje in povezovanje vseh členov knjižne verige - od pisca do kupca oziroma bralca. Program svetovne prestolnice knjige je bil nedvomno najpomembnejše in najbolj množično kulturno dogajanje v Ljubljani v času, ko je nosila Unescov naslov.
Ljubljana je naziv Svetovna prestolnica knjige prevzela 23. aprila lani. V našem glavnem mestu in po vsej Sloveniji je bilo v tem letu izvedenih preko 500 dogodkov, povezanih s knjigo in branjem. Na različnih prizoriščih se je v letu, ki so ga zaznamovali knjige, književnost, medkulturni dialog in kultura branja, zvrstil raznovrsten program dogodkov, namenjenim spodbujanju branja, razvoju bralne kulture, večanju dostopnosti knjige, predstavljanju književnih zvrsti in svetovnih književnosti. Kot prvi večji programski sklop je ponudila literarni festival Literature sveta - Fabula 2010.
Bo e-knjiga izpodrinila klasično?
Konec marca se je dogajal eden izmed vrhuncev, ko je naša prestolnica gostila Svetovni vrh knjige. V sklopu slednjega se je zvrstilo veliko predavanj in pogovorov o e-knjigah in njihovem vplivu na založništvo in bralne navade. Izvršni direktor svetovalnega podjetja za e-knjige The Idea Logical Company Mike Shatzkin je v predavanju predstavil nekaj ugotovitev z ameriškega trga elektronskih knjižnih oblik. Velika prednost e-knjige je po njegovih besedah konkurenčnejša cena, ki se giblje od 0,7 do 14,14 evra, povprečna cena pa je 7 evrov. Cena knjige je za večino kupcev pomembnejša kot njena vsebina, saj je večina knjig zamenljivih med seboj, ta zamenljivost pa še posebej velja za žanrsko literaturo, ki se na spletu najbolje prodaja. Ciljni kupci bralnikov in e-knjig pa so po Shatzkinovih besedah "strastni bralci". Negativne učinke prihoda e-knjig na trg bodo občutile klasične knjigarne, ki se lahko izkažejo za nedonosne že ob majhnem padcu prodaje.
Slovenska poslanica ob svetovnem dnevu knjige
Prav danes, ko se zaključujejo tudi 16. slovenski dnevi knjige, pa naziv predajamo argentinskemu Buenos Airesu. Predsednik Društva slovenskih pisateljev Milan Jesih je v slovensko poslanico ob svetovnem dnevu knjige med drugim zapisal: "Stara, blaga, dostojanstvena vzhodna omika oznanja, da zemeljske dneve prav porabi oni, ki je zaplodil življenje, posadil drevo in napisal knjigo. Ali je kje prispodoba, ki bi videla dlje in globlje: saj smo vsi, ki ljubimo, nadaljevalci življenja; vsi, ki se v sebi prebujamo s pomladjo, sadimo v njenem vrtu; in vsi bralci smo vselej pisci knjig, pomeni sograditelji svetov, jezni pravičniki nad njimi, popotniki po njihovih blodnjakih, spremljevalci njihovih sreč in bolečin – brez nas ni knjig in ne njihovih svetov. Bralci smo njihovi skrbniki. Beremo skrbno."
Ta bo sledil podobnim ciljem, torej širjenju kulture branja, promocije knjig in širjenju literarne dediščine. Njihov najpomembnejši kulturni projekt bo »Babilonski stolp knjig« argentinske umetnice Marte Minujin, ki bo maja postavljen na Plaza San Martin.
To bo inštalacija oziroma železna konstrukcija iz približno 30 tisoč knjig v različnih jezikih držav. Slovenija bo sodelovala s 350 knjigami. Stolp bo odprt za širšo publiko.
